Skoči na vsebino

PROGRAMSKO OBDOBJE 2014–2020

V programskem obdobju 2014–2020 se bo evropska kohezijska politika izvajala v okviru dveh ciljev:

  1. naložbe za rast in delovna mesta in
  2. evropsko teritorialno sodelovanje.

Oba cilja bosta glavna mehanizma, s katerima si bo Evropska unija prizadevala izpolniti cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s pomočjo ustvarjanja rasti in novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjšanje revščine in socialne izključenosti.

 

Za dosego ciljev je za obdobje 2014–2020 namenjenih 351,8 milijard EUR, kar je skoraj tretjina celotnega proračuna EU.

 

 

 

 

Vir: Investing in regions: The reformed EU Cohesion Policy, 2014–2020, European Commission

Financiranje iz sredstev kohezijske politike

Za uresničevanja ciljev se zagotavljajo finančna sredstva dveh strukturnih skladov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter sredstva Kohezijskega sklada (KS).

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) si prizadeva okrepiti regionalno ekonomsko in socialno kohezijo z vlaganjem v sektorje, ki spodbujajo rast, s čimer se povečuje konkurenčnost in ustvarjajo nova delovne mesta. ESRR financira tudi projekte čezmejnega sodelovanja.

Evropski socialni sklad (ESS) naložbe usmerja v ljudi, pri čemer se osredotoča na izboljšanje možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Cilj tega sklada je tudi pomagati tistim, ki so prikrajšani ter jim grozi revščina in socialna izključenost.

Kohezijski sklad (KS) vlaga v zeleno rast in trajnostni razvoj ter izboljšuje povezljivost v državah članicah, katerih BDP je pod 90 % povprečja osemindvajsetih držav članic EU.

Glavnina evropskih sredstev bo na voljo v okviru operativnih programov cilja »naložbe za rast in delovna mesta«, ki se izvajajo v posameznih državah članicah. Za razliko od teh programov evropsko teritorialno sodelovanje zagotavlja okvir izvajanja skupnih ukrepov in izmenjavo politik, izkušenj in znanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic. Evropsko teritorialno sodelovanje se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in zajema tri vrste programov, čezmejno sodelovanje, transnacionalno sodelovanje in medregionalno sodelovanje. Več o evropskem transnacionalnem sodelovanju najdete TUKAJ.

Novosti za obdobje 2014–2020:

  • Večji poudarek na rezultatih: jasnejši in merljivi cilji za lažje ugotavljanje odgovornosti.
  • Uvedba predhodnih pogojenosti, ki predstavljajo konkreten in natančno opredeljen ključni dejavnik, ki je pogoj za uspešno in učinkovito doseganje posebnega cilja naložbene prednostne naloge unije. Splošni predhodni pogoji so povezani s horizontalnimi vidiki izvajanja programa in se jih uporablja za vse evropske in investicijske sklade, tematski predhodni pogoji so povezani s tematskimi cilji in prednostnimi naložbami kohezijske politike ter se jih uporablja v povezavi z naložbami v specifični tematsko področje. Splošne in tematske predhodne pogojenosti ter merila za izpolnitev so določena v Prilogi XI Uredbe 1303/2013. Za pogojenosti, ki ob oddaji programskega dokumenta niso bile v celoti izpolnjene, so bili pripravljeni akcijski načrti z jasno opredeljenimi ukrepi in rokom za izpolnitev ter odgovornimi organi. Skrajni rok za izpolnitev predhodnih pogojenosti je 31. december 2016.
  • Okvir uspešnosti je orodje za zagotavljanje rezultatske osredotočenosti Evropskih strukturnih in investicijskih (ESI) skladov. Zato je Evropska komisija 6% virov namenila za rezervo za uspešnost. Ta se dodeli programom in prednostnim nalogam, ki so dosegle svoje mejnike. Ti so podrobneje opredeljeni v Operativnem programu 2014–2020.
  • Slovenija se deli na dve kohezijski regiji
    • Kohezijska regija Vzhodna Slovenija zajema 8 statističnih regij, s skupno površino 12.212 km2 in 1.093.545 prebivalcev. Obsega območje na stičišču Alp, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Zanjo je značilna velika pokrajinska raznovrstnost: severozahodni alpski del se proti vzhodu niža v vinorodna gričevja na robu Panonske nižine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj nižja od povprečne v državi.

    • Kohezijska regija Zahodna Slovenija zajema 4 statistične regije, s skupno površino 8.061 km2 in 969.329 prebivalcev. Sega na območje pod Alpami in se razteza čez kraško, deloma gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Sredozemlja. V Alpah, ki se na severu in severozahodu končajo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski narodni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Tu je križišče dveh evropskih prometnih koridorjev, infrastrukturno omrežje pa ima dve veliki prometni vozlišči – Koper z mednarodnim pristaniščem Luko Koper in glavno mesto Ljubljana z mednarodnim letališčem Jožeta Pučnika.

*Občina Litija je za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 del kohezijske regije Zahodne Slovenije.

Katere so prednostne naloge?

Kohezijska politika je za obdobje 2014–2020 določila 11 tematskih ciljev, ki podpirajo rast. Naložbe iz sklada ESRR bodo podpirale vseh 11 ciljev, vendar pa so cilji 1–4 glavne prednostne naloge. Glavne prednostne naloge za ESS so cilji 8–11, čeprav sklad podpira tudi cilje 1–4. Kohezijski sklad podpira cilje 4–7 in 11.