Skoči na vsebino

STOPNJE IN RAVNI VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE

Študijski programi za pridobitev izobrazbe

 

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se po 33. členu Zakona o visokem šolstvu  razvrščajo v tri stopnje:

  • prva stopnja:

    • visokošolski strokovni študijski programi,
    • univerzitetni študijski programi,

  • druga stopnja:

    • magistrski študijski programi,
    • enoviti magistrski študijski programi,

  • tretja stopnja:

    • doktorski študijski programi.

Primerljivost med starimi »predbolonjskimi« in novimi »bolonjskimi« programi

 

 

V Uradnem listu RS, dne 28. 12. 2015 (št. 104/15), je bil objavljen Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki se je pričel uporabljati z 12. 7. 2016. Zakon določa Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), to je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji.

 

Vsebuje tudi ujemanje ravni SOK z Evropskim ogrodjem kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) in Evropskim ogrodjem visokošolskih kvalifikacij (EOVK), postopke in pristojnosti glede umeščanja kvalifikacij ter določa vodenje evidenc (registra kvalifikacij SOK). Vse o tem zakonu in kvalifikacijah (izobrazbah) si lahko preberete na spletni strani http://www.nok.si/.

 

SOK je namenjen vsem, ki se želite seznaniti z raznoliko izbiro izobrazb in kvalifikacij v Sloveniji, kakor tudi preveriti medsebojno primerljivost različnih kvalifikacij. Preko SOK lahko prav tako preverite, katero raven v EOK oziroma EOVK dosega vaša izobrazba ali kvalifikacija.

 

SOK tako danes v Republiki Sloveniji predstavlja enotni sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Sestavlja ga 10 ravni, od tega so ravni 6-10 namenjene terciarni ravni izobraževanja. Shematsko so le-te prikazane v spodnji tabeli.

 

 

 

Pridobljena izobrazba se v ravni izobrazbe razvršča tudi v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Ta Uredba ima še Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki vsebujejo razlago vseh ravni, podravni in tudi splošne določbe (glede opredelitve pojmov, namena, koncepta). Uredba se od SOKa razlikuje po številu ravni (8 ravni s pod-ravnmi) in posledično seveda tudi po uvrščanju posamezne izobrazbe vanje.

 

 

 

 

Pridobljena izobrazba se v ravni izobrazbe trenutno lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah, in sicer v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 ali pa v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki se je pričel uporabljati z 12. 7. 2016. Za zapis ravni izobrazbe je od 12. 7. 2016 smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij.

 

 

 

Uporaba strokovnih in znanstvenih naslovov

 

Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih določa, kako se posamezni naslov tvori in kako se pripisuje. Ker je naslov obvezna sestavina študijskega programa, je tako pomembno predvsem, da ga posameznik vedno uporablja takšnega, kot ga je pridobil po tistem programu, ki ga je dejansko zaključil, in ne po programu, ki je v isti ravni izobrazbe.


Uporaba naslova, ki si ga posameznik ni pridobil, tako ni dovoljena in se kaznuje z globo.   

Izobrazba in tarifni razredi


Po 8. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se izobrazba razvršča v tarifne razrede, in sicer glede na potrebno usposobljenost za posamezno delovno mesto. Tukaj gre za delovno oziroma plačno zakonodajo in določila, ki so v pristojnosti (posameznega) delodajalca, pri čemer (statistična) razvrščanja izobrazbe v ravni (KLASIUS-SRV) služijo le kot pripomoček. Pri teh tarifnih razredih gre za usposobljenost in ne za razvrščanje izobrazbe v isti tarifni razred.
Razlikovati moramo torej med razvrščanjem izobrazbe in določanjem usposobljenosti za opravljanje delovnih nalog. Za natančnejšo razlago glede uvrstitve v tarifne razrede pa je pristojno Ministrstvo za javno upravo.