Skoči na vsebino

DELOVNA PODROČJA

Vzgoja in izobraževanje je v Republiki Sloveniji razvit sistem, na vrhu katerega so univerze z doktorskim študijem, začenja pa se s predšolsko vzgojo v javnih in zasebnih vrtcih. Obsega zapleteno organizacijo in financiranje, vrsto učiteljev in drugih strokovnih delavcev, urejeno pa je s sistemskimi zakoni in mnogimi podzakonskimi predpisi.
 
Dejavnost vzgoje in izobraževanja se dotika skoraj vsake slovenske družine, kjer so otroci, ki hodijo v vrtec ali šolo, odrasli, ki se strokovno izpopolnjujejo ali usposabljajo za življenje in delo, ali starejši odrasli, ki so morda vključeni v univerzo za tretje življenjsko obdobje.

 

Cilji vzgoje in izobraževanja so opredeljeni z zakoni in z vzgojnimi in izobraževalnimi programi. Postavljeni so visoko in so primerljivi z drugimi izobraževalnimi sistemi v razvitih državah Evrope in sveta.
 
Da bi lahko uresničevali zahtevne cilje, zakoni predpisujejo visoko izobrazbo za strokovne delavce vrtcev in šol kot prevladujoči standard, le za manjši del predvideva nižje stopnje izobrazbe. Od vseh pa zahteva pedagoško andragoško izobrazbo in strokovni izpit.
 
Javno veljavna izobrazba se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih programih, ki jih sprejme minister, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju s strokovnim svetom.
 
Javno veljavne programe izvajajo javne ali zasebne šole, ki morajo izpolnjevati kadrovske in materialne pogoje in se morajo vpisati v razvid šol pri ministrstvu.
 
Zasebne šole lahko sprejemajo svoje izobraževalne programe, po katerih si je mogoče pridobiti javno veljavno izobrazbo, če pristojni strokovni svet ugotovi, da je njihov standard primerljiv z javno veljavnimi programi, ki jih sprejema minister.
 
Izobraževanje in usposabljanje, ki ne daje javno veljavne izobrazbe, ni zakonsko regulirano, prepuščeno je iniciativi podjetij in šolam. Z njim se ukvarjajo zlasti zasebne izobraževalne organizacije.
 
Univerze in samostojni visokošolski zavodi so avtonomni in sami v skladu z zakonom sprejemajo študijske programe in določajo kriterije, ki jih morajo izpolnjevati visokošolski učitelji in sodelavci.
 
Zaradi doseganja pričakovane kvalitete in zaradi primerljivosti šol v državi je v izobraževalni sistem vgrajeno načelo eksternega (zunanjega) preverjanja rezultatov izobraževanja. Na koncu izobraževanja, pa tudi med izobraževanjem, se preverjajo rezultati na podlagi nalog, vprašanj in različnih testov, ki jih pripravljajo skupine strokovnjakov na Državnem izpitnem centru.
 
Najbolj razvit je sistem zunanjega preverjanja pri gimnazijski maturi, v razvoju je v osnovni šoli, elemente zunanjega preverjanja se vpeljuje s poklicno maturo na koncu srednjega strokovnega izobraževanja.
 
V zadnjem času se vpeljuje v slovensko šolstvo sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki temelji na samoevalvaciji šol. Uresničevanje sistema in dolgoročnih ciljev spremlja Svet za kakovost in evalvacije.
 
Področje vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je urejeno tako, da omogoča integrirane oblike izobraževanja v primerih, ko lahko otrok sledi programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vrtci in šole imajo zakonska pooblastila, da otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami prilagajajo izvajanje vzgojnih in izobraževalnih programov, ne da bi prizadeli predpisane izobraževalne standarde. Za otroke, ki glede na vrsto in stopnjo motnje potrebujejo več prilagoditev, so določeni prilagojeni programi, ki zagotavljajo pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda. To so v prvi vrsti programi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in gibalno ovirane otroke. Za tiste, ki takega izobraževanja ne zmorejo, pa je sprejet prilagojen program osnovne šole, ki ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda, ter posebni programi vzgoje in izobraževanja, ki jih izvajajo za to posebej usposobljeni strokovni delavci. Z zakonom je posebej določeno, da se izobraževanje in usposabljanje otrok in mladine s posebnimi potrebami lahko izvaja le po javno veljavnih programih.
 
Odrasli si pridobivajo izobrazbo po posebnih izobraževalnih programih za odrasle ali po programih, ki veljajo za mladino. Izobraževalne organizacije jim prilagajajo časovno razporeditev izobraževanja, trajanje, ocenjevanje in napredovanje, upoštevajo pa jim tudi predhodno pridobljena znanja. V Republiki Sloveniji je razvita mreža ljudskih univerz, ki so javne izobraževalne organizacije za odrasle, pestra pa je tudi ponudba javnih šol in zasebnih organizacij za izobraževanje odraslih.
 
Osnovna šola je členjena na triletja, zadnje triletje vključuje elemente zunanje diferenciacije (delitev učencev glede na izbrano raven pouka pri nekaterih predmetih in izbirni premeti). Otroci se vključujejo v osnovno šolo s šestim letom starosti.
 
V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo dobro razvito osnovno glasbeno izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah, ki vključuje tudi pouk baleta in izraznega plesa.
 
Poklicno in strokovno izobraževanje je najbolj razčlenjen del izobraževalnega sistema. Načrtovanje, programiranje in izvajanje izobraževanja je urejeno po načelih socialnega partnerstva. Omogoča pridobitev nižje poklicne izobrazbe (praviloma 2 leti izobraževanja), srednje poklicne izobrazbe (praviloma 3 letno izobraževanje), srednje strokovne izobrazbe (4 letno izobraževanje, ali 2 letno po končanem 3 letnem, ali enoletni poklicni tečaj po končani gimnaziji ali štiriletni strokovni šoli) in višje strokovne izobrazbe (2 letno izobraževanje, vsaj 40 % pri delodajalcu). Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi z mojstrskim oziroma delovodskim ali poslovodskim izpitom, ki se opravlja pri obrtni zbornici ali gospodarski zbornici.
 
Splošno srednje izobraževanje izvajajo gimnazije -  splošna gimnazija (z različico klasične, ki omogoča pouk latinščine in grščine) ter strokovna gimnazija (tehniška, ekonomska, umetniška). Gimnazija se konča z maturo, ki je splošni pogoj za vpis na univerzo, omogoča pa tudi vpis v višje in visoke strokovne šole.
 
Visoko šolstvo ima tri stopnje. V prvo se razvrščajo visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi, v drugo magistrski študijski programi in v tretjo doktorski študijski programi.
 
Do spremembe Zakona o visokem šolstvu v letu 2004 je imelo visoko šolstvo dve stopnji, dodiplomsko in podiplomsko stopnjo. Dodiplomska je členjena na visoko strokovno in univerzitetno izobraževanje, podiplomska pa na magistrski in doktorski študij ter specializacije. Programi, sprejeti na podlagi prejšnje ureditve, se bodo po zakonu izvajali najkasneje do izteka študijskega leta 2015/16.

 

 

Na narodnostno mešanih območjih v Slovenski Istri se vzgoja in izobraževanje izvaja za pripadnike italijanske narodne skupnosti v italijanščini, obvezen pa je pouk slovenščine, v ostalih šolah na tem območju pa je obvezen tudi pouk italijanščine v osnovni in srednji šoli. Na narodnostno mešanem območju, kjer živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti, poteka pouk v osnovni in srednji šoli dvojezično v slovenskem in madžarskem jeziku.
 
Z zakonom je določeno, da je javna šola laična, šolski prostor pa avtonomen, v javni šoli je prepovedana politična in konfesionalna dejavnost.

 

  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji od 2016/2017 (pdf)
  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2014/2015 in 2015/16 (pdf)
  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2012/2013 in 2013/14 (pdf)
  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2007/2008 (pdf)
  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2006/2007 (pdf)
  • Shema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji 2005/2006 (pdf)