Skoči na vsebino

POSTOPEK VKLJUČEVANJA

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport priporoča dvostopenjski model vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito v osnovne šole.

 

 

Kako poteka postopek vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito v osnovne šole?

 

 

PRAVNO-FORMALNI VIDIK VKLJUČEVANJA

  • MNZ obvesti MIZŠ o številu otrok in lokaciji namestitve.
  • MIZŠ preveri možnost vključitve otrok v posamezno šolo in o ustreznosti obvesti MNZ.
  • MNZ obvesti zakonite zastopnike/skrbnike o ustrezni šoli, le-ti v skladu s pooblastili izpeljejo postopek vpisa.


Ob vpisu otroka si vrtec/šola od zakonitega zastopnika oziroma pooblaščene inštitucije pridobi naslednje podatke:

 

  • o otroku: ime, priimek, datum, kraj, država rojstva, EMŠO, spol, stalni oz. začasni naslov oz. namestitev v RS, državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost;
  • o zakonitem zastopniku – staršu/skrbniku: ime, priimek, sorodstveno razmerje, stalni oz. začasni naslov oz. namestitev,  kontaktni podatek za posredovanje sporočil;
  • o predhodni vključenosti v sistem vzgoje in izobraževanja in učnem jeziku: vrtec/šola, razred, vrsta programa, spričevalo oz. listina, država, ker je bila listina izdana, datum izdaje listine.


V kolikor teh informacij ni ali če vrtec/šola potrebuje pomoč pri prepoznavanju tujih listin o izobraževanju oziroma o določenem tujem šolskem sistemu, se lahko za pomoč obrne na ENIC-NARIC center na MIZŠ.

Pred prihodom otroka v vrtec/šolo se opravi pogovor s starši oziroma zakonitim zastopnikom ali skrbnikom otroka. Pri razgovoru sodelujejo tudi predstavniki pooblaščene institucije.

 

 

PEDAGOŠKI VIDIK VKLJUČEVANJA


VRTEC

Za uspešno vključevanje otroka priseljenca v vrtec je poglavitnega pomena stalno sodelovanje s starši in družinami oz. skrbniki otroka v njegovo dobrobit.

Predlagamo naslednji model vključevanja otroka priseljenca v vrtec, ki zajema dve obdobji/fazi.

 

I.    FAZA VKLJUČEVANJA V VRTEC


Predvsem v prvem letu otrokovega bivanja v vrtcu je vzgojiteljeva prioriteta zagotavljanje otrokovega dobrega počutja (vzgojitelj skrbi za razvoj njegove pozitivne samopodobe, odkriva in krepi njegova močna področja ter mu zagotavlja občutek varnosti).

 

Vzgojitelj skrbi za:

  • pozitivno čustveno klimo,
  • kakovostno komunikacijo (otrok, starši, vzgojitelj),
  • aktivno vključenost otroka v dejavnosti (na osnovi otrokovih močnih področij pripravi individualni načrt za njegovo vključevanje v dejavnosti),
  • simbolno bogato učno okolje (npr. slikovne in grafične ponazoritve navodil in vsebin, podporna komunikacija z gestami, mimiko ipd.).


II.    FAZA VKLJUČEVANJA V VRTEC


Ko otrok sčasoma uspešno naveže socialne stike v skupini ter se počuti varnega in pripravljenega za učenje, vzgojitelj namenja več pozornosti:

 

  • ciljem in dejavnostim za otrokovo opolnomočenje  na področju sporazumevalnih zmožnosti (neverbalnih in verbalnih interakcij; v maternem in učnem jeziku: slovenščini/italijanščini/madžarščini) in samoregulacije;
  • zagotavljanju otrokove aktivne vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces ter spodbudnega učnega okolja za razvoj zmožnosti na vseh področjih (otrokov telesni, gibalni, govorni, kognitivni, socialni, čustveni, moralni razvoj);
  • vzgojitelj spremlja in spodbuja otrokov napredek in se fleksibilno odziva na njegove potrebe;
  • vzgojitelj ob sodelovanju staršev/skrbnikov otroka, drugih sodelavcev iz vrtca ali okolja ter staršev drugih otrok omogoča postopno vključevanje otroka in družine v lokalno okolje.

Priporočena literatura


  1. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (Poglavje VRTCI). MŠŠ 2011
  2. Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. ZRSŠ in MŠŠ, 2012 http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2015/programi/media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf
  3. Sivec, M., Fras Berro, F., Margan, U. (ur.): O državljanski vzgoji in medkulturnem dialogu. Zbornik IX. posveta vrtcev Slovenije. ZRSŠ, 2008
  4. Pirih Svetina, N. in Ferbežar, I.: vKLJUČevanje v slovensko družbo. Andragoški center Slovenije in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF Ljubljana, 2014 http://arhiv.acs.si/prirocnik_zip/kljuc_zip.pdf
  5. Motik, D. in Veljić, I.: Vrtec in šola – stičišče kultur. Zbirnik gradiv za spodbujanje medkulturnega dialoga. ZRSŠ, 2008
  6. Motik, D. in Veljić, I.: Spoznavam sebe, tebe, nas. Priročnik za učitelje za delo z učenci in starši. ZRSŠ, 2006
  7. Bobek Simončič, S., Bogataj, P. in Lindav, K.: Svetovalno delo in celostno vključevanje otrok priseljencev v vrtec. V: Šolsko svetovalno delo, 2014, 3/4

 

OSNOVNA ŠOLA


Pred vključitvijo v redni pouk se za otroke organizira uvajalnico*, ki poteka strnjeno v trajanju 20 ur.

 

Po končani uvajalnici se otroci vključijo k rednemu pouku, pri čemer jim pripada dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine, priporočamo strnjeno obliko izvajanja (nadaljevalnica*).

Pri vključitvi omenjenega otroka v osnovno šolo in pri nadaljnjih aktivnostih je poudarek na pripravi učiteljev, učencev in staršev na sprejem otroka tako, da zajema:

 

  • pravočasno in temeljito informiranost o otroku,
  • seznanitev učencev in njihovih staršev o vključitvi otroka,
  • določitev zaupnika otroku med strokovnimi delavci,
  • medvrstniško pomoč,
  • spremljavo vključevanja otroka in zagotavljanje dodatne strokovne pomoči,
  • spoznavanje šolskega okolja, seznanitev z urnikom, šolskim redom, sošolci, učitelji,…
  • vključitev otroka v razne oblike razširjenega programa, še posebej v interesne dejavnosti.


*Izraza uvajalnica in nadaljevalnica se nanašata na model vključevanja otrok priseljencev, ki je nastal preko projekta "Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja; izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje učencev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje", ki je bil sofinanciran s strani MIZŠ ter Evropskega socialnega sklada. V modelu so predstavljene različne dejavnosti, ki jih lahko ponudimo otrokom prosilcev za azil in otrokom beguncem v času inkluzije v novo jezikovno in kulturno okolje. 

 

 

Podrobnejša razlaga omenjenega modela je navedena v Priročniku za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje(UVOP), ki je objavljen v e-obliki in dostopen na spletni strani www.medkulturnost.si.

 

 

 

 

Vir: Madruša Jelen M. (2015): Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje(UVOP)

 

 

Pri vključevanju otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito in načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela so šolam lahko v pomoč gradiva, ki so dostopna na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.

 

Za pomoč pri prepoznavanju tujih listin o izobraževanju oziroma o določenem tujem šolskem sistemu v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport deluje  ENIC-NARIC center.