Skoči na vsebino

VARNO UČNO OKOLJE

Z namenom zaščite otrok pred nasiljem je leta 2016 Ministrstvo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) pripravilo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Jasnejša definicija 2.a člena zakona govori o varnem in spodbudnem učnem okolju. Člen predpisuje, da se »v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu s cilji iz prejšnjega člena zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.«

 

Varna uporaba sodobnih komunikacijskih tehnologij


Na področju varne uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij ima Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport strateške usmeritve in na tem področju v sodelovanju s šolami izvaja številne projekte. Od leta 2009 je digitalna pismenost del učnih načrtov za OŠ in SŠ. Učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem na VIZ je zagotovljeno, da se lahko redno usposabljajo na področju digitalnih kompetenc (vključno z varno rabo interneta).


Ministrstvo si dejavno prizadeva zagotoviti posameznikom možnost izobraževanja v varnem, odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem okolju, podprtem z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar bo na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja in spretnosti, ključnih kompetenc in spretnosti 21. stoletja, potrebnih za uspešno vključevanje v družbo.


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s tem zagotavlja tudi dvig konkurenčnosti znanja in kompetenc učencev, dijakov in študentov, da bodo lahko prispevali k inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga in bodo bolj opolnomočeni za uspešen vstop na trg dela (vključno z EU) ter za aktivno participacijo v družbi.
V letu 2017 smo v slovenski jezik prevedli Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljana, ki ga je izdala Evropska komisija. Le-ta se tudi promovira, ne le v formalnem izobraževanju, temveč tudi med civilnimi iniciativami in gospodarstvom.


V letu 2016 je bila na MIZŠ ustanovljena skupina, ki je v zaključni fazi priprave podlag za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v kurikule vrtcev ter učne načrte OŠ in SŠ, kar zajema tudi varno rabo interneta in ohranjanje zdravja z IKT.


Za doseganje vizije pri umeščanju IKT v izobraževanje spodbujamo razvoj:

  • didaktike in e-gradiv,
  • izgradnje platforme in spodbujanja sodelovanja,
  • krepitve e-kompetenc pri učečih se in učiteljih,
  • informatizacije ustanov,
  • razvoja e-izobraževanja v visokem šolstvu in izobraževanju odraslih.


Kakovost izvajanja strategije se spremlja z rednim merjenjem in evalvacijami doseženega stanja, z analizami kazalnikov (vključno s kazalniki iz strateških smernic) ter s primerjalnimi analizami RS in EU. Strateške usmeritve, sprejete v letu 2016, izhajajo iz mednarodnih in nacionalnih dokumentov in pobud, dosedanjega razvoja področja in dosežkov in spoznanj projektov uvajanja IKT v sistemu vzgoje in izobraževanja.

 

Prometna varnost/varna mobilnost/trajnostna mobilnost

 

Temeljni cilj varne mobilnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih je krepitev znanja in veščin za varno mobilnost, upoštevanje in spoštovanje drugih udeležencev v prometu, varno vključevanje, upoštevanje pravil, varno vedenje v prometu v vlogi pešca, kolesarja ali sopotnika v vozilu, oblikovanje in usvajanje ustreznih stališč in spretnosti, krepitev moralnih vrednot, odgovornost in strpnost do sebe in drugih ter kulturo vedenja v cestnem prometu.

 

Cilji in vsebine vzgoje za prometno varnost/varno mobilnost so medpredmetno povezovani ter vključeni v kurikul za vrtce, učne načrte za osnovne šole (v redni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dnevi dejavnosti), v srednji šoli med obvezne in izbirne predmete/izbirne strokovne predmete, druge oblike samostojnega in skupnega dela, obvezne izbirne vsebine po dijakovi prosti izbiri.

 

Vizija varne mobilnosti tako poudarja združitev več področij, od krepitve zdravja in gibanja, ekološkega in okoljskega vidika do družbenega elementa, povezanih v eno področje - trajnostna mobilnost.


Več o tem na naši spletni strani

 

 

Medvrstniško nasilje - kako ukrepati

 

Druge barve - pošlje Mija

 

Takojšnja intervencija se nanaša na zaščito otroka žrtve in nudenje pogovora in čustvene podpore,  obveščanje in zapis dogodka (ki se ga izroči svetovalni službi). »Svetovalna služba nato po potrebi oblikuje načrt za preprečitev nadaljevanja nasilja, ločeno se pogovori z otrokom žrtvijo in povzročiteljem nasilja ter po potrebi z opazovalci dogodka in izdela zapis pogovora z namenom razjasnitve situacije. V odsotnosti šolske svetovalne službe ali če šolska svetovalna služba oceni, da je to potrebno, pa ločene pogovore iz prejšnjega odstavka opravi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja.«

 

Procesna intervencija se nanaša na nadaljnje naloge šolske svetovalne službe (svetovalno delo z otrokom žrtvijo in povzročiteljem nasilja ter razgovor s starši) in naloge tima (ki zadevajo nadaljnje aktivnosti, kot npr. načrt pomoči za žrtev, vzgojno ukrepanje za povzročitelja, delo s starši, oddelkom, zunanjimi inštitucijami i.t.n.).
V navodilih so tako opredeljene tudi vloge in pristojnosti različnih služb: »koga v takih primerih obveščamo, katere informacije zapišemo v zapis zaznave nasilja, kakšno naj bo nadaljnje  ukrepanje, kdo oblikuje tim, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev v timu, kdo in na kakšen način dela z žrtvijo, povzročiteljem, opazovalci in starši ter v katerih primerih je potrebno sodelovanje z zunanjimi institucijami«.