Skoči na vsebino

NADARJENI

Nadarjeni

 

Način odkrivanja in podpora otrokom, ki zaradi svoje posebne nadarjenosti presegajo zahteve, ki jih šolski sistem postavlja pred celotno populacijo, sta v Sloveniji zastavljena ter se dopolnjujeta že od sredine 90. let, ko je bila nadarjenost prvič vključena v šolsko zakonodajo. Nadarjene učence oziroma tiste, ki »izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu,« opredeljuje zakonodaja in tudi predvideva postopke dela z njimi: »Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.« (11. člen Zakona o osnovni šoli, Ul 81/2006). Od leta 2007 velja tudi Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (potrjen na 100. seji Strokovnega svete RS za splošno izobraževanje), obenem  področna zakona o gimnazijah in srednjem poklicnem izobraževanju razvijanje nadarjenosti omenjata med cilji izobraževanja.


Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 1999 sprejel dokument »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«, ki definira skupine nadarjenih učencev, opredeljuje načine odkrivanja in navaja načine dela s temi učenci. Posledično je Zavod za šolstvo leta 2000 objavil dokument o operacionalizaciji koncepta, uporabi ocenjevalnih lestvic in predvsem o konkretnem delu z nadarjenimi učenci (priprava in ponudba programov šole in drugih programov v okolju ter priprava individualiziranega programa dela za posameznega nadarjenega učenca ali dijaka). Po postopnemu uvajanju koncepta ter izobraževanju svetovalnih delavcev in učiteljev raziskave kažejo, da se je koncept dela z nadarjenimi učenci na slovenskih šolah v veliki meri uveljavil. Med spremljanjem uvajanja koncepta je Zavod za šolstvo sprva (2008 – 2011) pripravil kazalnike kakovosti za delo z nadarjenimi dijaki, kasneje (2013 - 2015) pa je podobne kazalnike prenesel tudi v osnovnošolsko uporabo. Po zgoraj navedeni analizi se je izkazalo, da so kazalniki 'izjemno koristen pripomoček za samoevalvacijo dela osnovne šole ter za načrtovanje sprememb in izboljšav na področju dela z nadarjenimi' in jih danes uporabljajo vse osnovne šole.


Izobraževanje nadarjenih šolajočih je urejeno z zakonodajo. Zakon o osnovni šoli (11. člen) predpisuje, da so nadarjeni učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.


Zakon, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje dijakov (ZPSI-1), ki imajo posebne potrebe, se zaradi posebne nadarjenosti ali zaradi motenj v duševnem razvoju, zaradi slepote ali slabovidnosti, gluhote ali naglušnosti, govorno-jezikovnih motenj, gibalne oviranosti, dolgotrajne bolezni, zaradi motenj vedenja osebnosti ali primanjkljajev na posameznih področjih učenja (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.


Zakon o gimnazijah (ZGim) predpisuje, da lahko šola nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti.

 

Zakonodaja (ZOFVI) med drugim predpisuje, da oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.  


Druge zakonodajne podlage za delo z nadarjenimi: Tudi izjemno nadarjeni (ZOFVI, 62.čl.; ZOsn, 11.čl.; ZPSI-1, 2., 8., 47., 50. in 57. čl.); ZGim (2., 18., 19. in 36. čl.).

 

 

 

Pravne in strateške podlage

  • Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006
  • Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006
  • Partnerski sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, objavljen dne 26. 10. 2014,
  • Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, odobren s strani EK dne 16. 12. 2014,
  • Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 – UPB4 (14/2013 popr.), 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101-2013-ZIPRS1415, 101/2013, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617),
  • Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 /ZIPRS 1617/ (Ur. l. RS, št. 96/2015),
  • Proračun Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 /DP2016-2017/ (Ur. l. RS, št. 967/2015),
  • Zakon o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 – UPB4, 89/07 Odl. US, 126/07- ZUP-E, 48/09, 8/10-ZUP-G, 8/12-ZVRS-F, 21/12, 17/13 Odl. US, 21/13-ZVRS-G, 47/13, 12/14, 90/14),
  • Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 in 3/13),
  • Uredba o koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj "naložbe za rast in delovna mesta" (v sprejemanju),
  • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 118/2006 – ZUOPP-A, 36/2008, 58/2009, 64/2009 – popr., 65/2009 – popr.,20/2011 in 49/2012 - ZUJF),
  • Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP 2D in 47/15)
  • Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07),
  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS št. 79/06),
  • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011).

 

Mednarodna primerjava otrok z najvišjimi dosežki
Po mednarodni raziskavi pismenosti Pisa 2012 slovenski učenci na najvišjih ravneh pri matematični in naravoslovni pismenosti kažejo primerljive rezultate s svojimi enako starimi kolegi, zaznavno pa dosegajo nižje rezultate pri bralni pismenosti (četrto zahtevnostno raven dosega 23 % slovenskih učencev, v povprečju OECD pa 59 %, peto raven 5 % slovenskih in v povprečju 8 % učencev iz držav OECD, pri najvišji, 6. ravni, pa beležimo 0,3 % slovenskih učencev ter v povprečju 1 % učencev iz držav OECD), kar je zaskrbljujoče, saj je bralna pismenost opredeljena kot podlaga za dosežke na drugih področjih in za uspešno delovanje v odraslem življenju.


Deloma je zaradi omenjenega zaostanka ožji tudi presek učencev, ki dosegajo najvišje ravni na vseh treh merjenih področjih pismenosti: rezultati za raziskavi Pisa 2009 in 2012 kažejo, da je najvišji (peto in šesto) ravni na vseh treh področjih doseglo leta 2006 4,1 odstotek vseh petnajstletnikov v sodelujočih državah, medtem ko je bilo v Sloveniji otrok s takšnim rezultatom 3,3 odstotka. Enako razmerje se je ponovilo tudi v raziskavi leta 2009 (4,4 % otrok na najvišjih ravneh na vseh treh področjih v OECD, 3,3 % v Sloveniji).

 

Dosedanji projekti ministrstva v okviru evropskih kohezijskih sredstev na temo nadarjenih

Ob pomoči Evropskega socialnega sklada je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med letoma 2012 in 2014 izpeljalo javni razpis Znanje za prihodnost v vrednosti 700.000 evrov za operacijo Nova generacija raziskovalcev ved o življenju, pri katerem je konzorcij raziskovalne ustanove (Kemijski inštitut), dveh fakultet (za farmacijo in filozofske) Univerze v Ljubljani ter trinajstih srednjih šol iz vseh delov Slovenije zasledoval dva cilja: približati vrhunsko raziskovanje in znanstveno delo motiviranim dijakom in njihovim mentorjem, obenem pa so strokovnjaki ob analizi obstoječih srednješolskih programov ter etičnih vidikov sodobnega znanstvenega dela vključene dijakinje in dijake ves čas  trajanja projekta vzpodbujali tudi k sprotnemu razmisleku o smislu in rezultatih raziskav in dosežkov na področjih sintezne biologije, genetike, farmakologije in družbenih ved v etičnem smislu.


Projekt je obe leti potekal tako, da so raziskovalci predavali v šolah, dijakinje in dijaki so se udeleževali ekskurzij, delavnic in dveh poletnih taborov, najbolj motivirane in motivirani med njimi pa so ob sprotni pomoči mentorjev – pri tem so sodelovali njihovi učiteljice in učitelji s šol ter vrhunski strokovnjaki z inštituta ter obeh fakultet – pripravili namesto načrtovanih 18 kar 28 raziskovalnih nalog, ki segajo na različna znanstvena področja in so z njimi uspešno sodelovali na srednješolskih tekmovanjih. Mreža šol se je s prvotnih 13 razširila na 30, vseh udeležencev – predvsem dijakinj in dijakov, učiteljev ter strokovnjakov – pa je bilo 4340.

 

 

Več:

https://www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/nadarjeni-otroci-ucenci-in-dijaki

https://www.zrss.si/nadarjeni-dijaki/