Skoči na vsebino

NADARJENI

Nadarjeni

 

Način odkrivanja nadarjenosti in podpora razvoja  učencev in dijakov, ki zaradi svoje visoke stopnje nadarjenosti izkazujejo VIZ potrebe, ki jih z rednim programom ne morejo v celoti zadovoljiti, sta v Sloveniji zastavljena ter se dopolnjujeta že od sredine 90. let, ko so bili pojmi »nadarjenost«, nadarjeni učenec oz. dijak, učenci/dijaki s posebnimi potrebami, prvič vključeni v šolsko zakonodajo. Nadarjene učence oziroma tiste, ki »izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu,« opredeljuje zakonodaja in tudi predvideva postopke dela z njimi: »Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.« (11. člen Zakona o osnovni šoli, Ul 87/2011).


Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 1999 sprejel dokument »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli«, ki definira skupine nadarjenih učencev, opredeljuje načine odkrivanja in navaja načine dela s temi učenci. Posledično je Zavod za šolstvo leta 2000 objavil dokument o operacionalizaciji koncepta, uporabi ocenjevalnih lestvic in predvsem o konkretnem delu z nadarjenimi učenci (priprava in ponudba programov šole in drugih programov v okolju ter priprava individualiziranega programa dela za posameznega nadarjenega učenca).

 

Od leta 2007 velja tudi Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (potrjen na 100. seji Strokovnega svete RS za splošno izobraževanje), obenem področna zakona o gimnazijah in srednjem poklicnem izobraževanju razvijanje nadarjenosti omenjata med cilji izobraževanja.

 

Po postopnemu uvajanju koncepta ter izobraževanju svetovalnih delavcev in učiteljev raziskave kažejo, da se je koncept dela z nadarjenimi učenci na slovenskih šolah v veliki meri uveljavil (Bezić, T., Deutsch, T., idr., 2010). V  projektu Spremljanje uvajanja koncepta  za VIZ delo z nadarjenimi dijaki srednjih šol, (2008 – 2011) je Zavod za šolstvo skupaj s srednjimi šolami sprva oblikoval kazalnike kakovosti za delo z nadarjenimi dijaki, kasneje (2013 - 2015) pa ) pa jih je skupaj z osnovnimi šolami prilagodil tudi za delo v osnovnih šolah. Izkazalo se je (Bezić, T. 2015), da so tako oblikovani kazalniki 'izjemno koristen pripomoček za samoevalvacijo dela osnovne šole ter za načrtovanje sprememb in izboljšav na področju dela z nadarjenimi' in jih danes uporabljajo številne osnovne šole.


Izobraževanje nadarjenih v osnovni šoli je urejeno z zakonodajo. Zakon o osnovni šoli (ZOsn-H, Ur.l. RS 87/2011) ) določa, da so nadarjeni učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.


Zakon, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje (ZPSI-1) določa, da  se izobraževanje dijakov, ki imajo posebne potrebe, zaradi posebne nadarjenosti ali zaradi motenj v duševnem razvoju, zaradi slepote ali slabovidnosti, gluhote ali naglušnosti, govorno-jezikovnih motenj, gibalne oviranosti, dolgotrajne bolezni, zaradi motenj vedenja osebnosti ali primanjkljajev na posameznih področjih učenja (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.


Zakon o gimnazijah (ZGim) predpisuje, da lahko šola nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti.

 

Zakonodaja (ZOFVI) med drugim predpisuje, da oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.  


Druge zakonodajne podlage za delo z nadarjenimi: (ZOFVI, 62.čl.; ZOsn, 11.čl.; ZPSI-1, 2., 8., 47., 50. in 57. čl.); ZGim (2., 18., 19. in 36. čl.).

 

Več o Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi je dostopno na https://www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/nadarjeni-otroci-ucenci-in-dijaki  in na
https://www.zrss.si/nadarjeni-dijaki/.

 

 

Dosedanji projekti ministrstva v okviru evropskih kohezijskih sredstev na temo nadarjenih

 

 

1. Javni razpis »Spodbujanje prožnih oblik učenja in podpora kakovostni karierni orientaciji za nadarjene (2017-2020)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v letu 2017 pripravilo Javni razpis »Spodbujanje prožnih oblik učenja in podpora kakovostni karierni orientaciji za nadarjene (2017-2020), katerega cilj je spodbujanje prožnih oblik učenja in oblikovanje podpornega okolja, ki omogoča nadaljnji razvoj kompetenc in karierno orientacijo nadarjenih dijakov z namenom, da se poveča delež šol, ki izvajajo oblike učenja, ki dijakom zagotavljajo nadaljnji razvoj njihove nadarjenosti. Naloga središča v zahodni Sloveniji je koordiniranje aktivnosti pri delu z nadarjenimi dijaki, krepitev podpornega okolja, razvoj pedagoških modelov in drugih oblik dela za nadaljnji razvoj kompetenc ter karierne orientacije nadarjenih.


Prav tako je namen projekta izdelava strokovnih podlag za spremljanje razvoja in nadaljnje delo z nadarjenimi dijaki ter spodbujanjem njihovega kariernega razvoja, razvoj metodologije in orodij za spremljanje in evalvacijo dela z nadarjenimi dijaki, da bi v času trajanja projekta uresničili njegov temeljni namen, t.j. izdelavo modelov za delo z nadarjenimi v okviru vzhodne in zahodne kohezijske regije. Dodatni namen tega projekta pa je ugotoviti mogoče vplive obeh modelov na druge šole ter njihovo izvajanje prožnih oblik učenja, s katerimi lahko širšemu krogu dijakov zagotavljajo nadaljnji razvoj njihove nadarjenosti ter pri njih spodbujajo karierno orientacijo, ter  izdelati projekcijo možnosti za implementacijo dobrih praks iz prvega dela tega razpisa na nacionalno raven, v smislu predloga krovnega modela za implementacijo.

 

Več:

http://www.projekt-rast.si/
http://www.gimvic.org/dejavnosti/skoz/
https://www.pef.uni-lj.si/795.html

https://www.zrss.si/nadarjeni-dijaki/

 

 

2. Javni razpis Znanje za prihodnost

Ob pomoči Evropskega socialnega sklada je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med letoma 2012 in 2014 izpeljalo javni razpis Znanje za prihodnost v vrednosti 700.000 evrov za operacijo Nova generacija raziskovalcev ved o življenju, pri katerem je konzorcij raziskovalne ustanove (Kemijski inštitut), dveh fakultet (za farmacijo in filozofske) Univerze v Ljubljani ter trinajstih srednjih šol iz vseh delov Slovenije zasledoval dva cilja: približati vrhunsko raziskovanje in znanstveno delo motiviranim dijakom in njihovim mentorjem, obenem pa so strokovnjaki ob analizi obstoječih srednješolskih programov ter etičnih vidikov sodobnega znanstvenega dela vključene dijakinje in dijake ves čas  trajanja projekta vzpodbujali tudi k sprotnemu razmisleku o smislu in rezultatih raziskav in dosežkov na področjih sintezne biologije, genetike, farmakologije in družbenih ved v etičnem smislu.


Projekt je obe leti potekal tako, da so raziskovalci predavali v šolah, dijakinje in dijaki so se udeleževali ekskurzij, delavnic in dveh poletnih taborov, najbolj motivirane in motivirani med njimi pa so ob sprotni pomoči mentorjev – pri tem so sodelovali njihovi učiteljice in učitelji s šol ter vrhunski strokovnjaki z inštituta ter obeh fakultet – pripravili namesto načrtovanih 18 kar 28 raziskovalnih nalog, ki segajo na različna znanstvena področja in so z njimi uspešno sodelovali na srednješolskih tekmovanjih. Mreža šol se je s prvotnih 13 razširila na 30, vseh udeležencev – predvsem dijakinj in dijakov, učiteljev ter strokovnjakov – pa je bilo 4340.

 

 

Več:

https://www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/nadarjeni-otroci-ucenci-in-dijaki