Skoči na vsebino

PRIPRAVNIŠTVO

 

Kontaktna oseba: Katja Kovačič

Tel.: (01) 400 57 38
e-pošta: kadrisolstvo.mizs(at)gov.si 

 

 

 

Pripravništvo (splošno) 


Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  in Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (neuradno prečiščeno besedilo). 

 

V skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pripravništvo ni obvezno, vendar ga je na področju vzgoje in izobraževanja možno opravljati. Pripravnik je oseba s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na pripravniškem mestu, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo z namenom, da se pod vodstvom mentorja usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če ima ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, vendar pa mora ta kandidat pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja pridobiti pedagoško-andragoška znanja po ustreznem javnoveljavnem študijskem programu izpopolnjevanja.

 

Pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem

 

V času pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem je pripravnik, v skladu z 9.a. členom ZSPJS, uvrščen v 24. plačni razred, in je upravičen tudi do dodatkov, ki pripadajo pripravniku, pokojninski premiji in drugimi prejemki, kot so nadomestilo za prevoz, prehrano in regres za letni dopust. Teče mu delovna doba, urejeno ima zdravstveno zavarovanje. Za pripravnika glede določitve trajanja letnega dopusta, pridobitve pravice do letnega dopusta oziroma pravice do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta veljajo enaka pravila kot sicer za zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Čas, ko pripravnik izrablja letni dopust, ne podaljša dogovorjenega časa delovnega razmerja zaradi opravljanja pripravništva. 

 

Volontersko pripravništvo je ukinjeno

 

Vlada Republike Slovenije je na svoji 13. redni seji dne 11. 12. 2014 sprejela sklep, da sklepanja novih pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju ne podpira, in ministrstvom in vladnim službam naložila, da novih pogodb ne sklepajo. Na podlagi tega je bil spremenjen tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki volonterskega pripravništva več ne predvideva.

 

Trajanje pripravništva

 

Pripravništvo traja: 

• za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev, 

• za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev, 

• za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.

 

Prekinitev pripravništva

 

Pripravništvo se lahko prekine pred iztekom pogodbe, če se pripravnik zaposli na prostem delovnem mestu na področju vzgoje in izobraževanja. 

 

Podaljšanje pripravništva

 

Pripravništvo se lahko podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja več kot 20 delovnih dni (daljša bolniška odsotnost, porodniški dopust). Predlog za podaljšanje pripravništva pošlje kandidat na ministrstvo, pristojno za šolstvo, predlogu pa priloži fotokopijo bolniškega lista oziroma odločbo pristojnega Centra za socialno delo o upravičenosti do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. 

 

Skrajšanje pripravništva

 

V primeru posebno uspešnega dela pripravnika se lahko pripravništvo na predlog mentorja skrajša dolžina pripravniške dobe. O skrajšanju pripravništva odloča posebna komisija, ki jo za ta namen imenuje ravnatelj. Komisijo poleg ravnatelja sestavljata še mentor pripravnika in član pristojnega strokovnega aktiva vrtca ali šole. O skrajšanju pripravniške dobe odloči ravnatelj s sklepom. 

 

Mentor

 

V času pripravništva ima pripravnik mentorja, določi pa ga ravnatelj izmed strokovnih delavcev zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki opravljajo delo, za katero se pripravnik usposablja, in ima na področju vzgoje in izobraževanja pridobljen naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj tri leta naziv mentor.

 

Mentor pripravi program pripravništva, ki temelji na aktivnostih, s katerimi pripravnik pod vodstvom mentorja in ravnatelja sprva spoznava načrtovanje, usklajevanje in izvedbo vzgojno-izobraževanega dela, postopoma prevzema določene samostojne naloge, se vključuje v neposredno vzgojno-izobraževalno delo in sodeluje pri načrtovanih projektih, v zadnji fazi pa samostojno pripravlja metodične in didaktične priprave praktičnih nastopov, jih neposredno izvaja, sestavi, preveri in oceni najmanj tri naloge za preizkus znanja, ustno preverja in ocenjuje znanje ter opravlja drugo vzgojno-izobraževalno delo:

• sodelovanje s starši, učiteljskim zborom, svetovalno službo, knjižnico, 

• priprava in organizacija strokovnih ekskurzij, tekmovanj, srečanj, razstav, predstavitev, 

• mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih in projektnih nalogah.

 

Praktični nastop traja eno vzgojno oz. šolsko uro in ga opravlja pripravnik za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja in korepetitorja. Prisostvuje jim mentor, petim praktičnim nastopom pa tudi ravnatelj vrtca oz. šole. Pripravnik dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred nastopom. Praktične nastope ocenita mentor in ravnatelj vrtca oz. šole s skupno oceno ˝opravil˝ ali ˝ni opravil˝. Pripravnik, ki ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih lahko opravlja ponovno. 

 

Po končanem pripravništvu, mentor v sodelovanju z ravnateljem, poroča o spremljavi pripravništva na predpisanem obrazcu (doc) (pdf), ki ga posreduje ministrstvu.