Skoči na vsebino

NOVICA

7. 11. 2017

Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem

Danes, 7. novembra, je bila na Pedagoškem inštitutu novinarska konferenca, kjer smo predstavili rezultate mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju državljanske vednosti so nad mednarodnim povprečjem.

 

Raziskava je bila izvedena leta 1999, 2009 in 2016. V vseh treh ciklih je sodelovala Slovenija, zato je za večji del podatkov mogoče analizirati trende. V raziskavi je sodelovalo 24 držav oz. izobraževalnih sistemov. Ciljna skupina so učenci 8. razredov (starost 14 let).  V Sloveniji je bilo vključenih 135 osnovnih šol. Rezultati raziskave ne kažejo samo tega, kar se učenci in učenke učijo pri formalnem pouku (kurikul), temveč tudi v drugih aktivnostih šole (in širše).


Kot je poudarila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, je raziskava ICCS 2016 na vseh področij pokazala napredek slovenskih učenk in učencev: znanje, pripravljenost do delovanja (npr. v prostovoljnih skupinah), stališča do enakih pravic migrantov.


Povzetek ključnih rezultatov
Slovenija se pri državljanski vednosti uvršča nad povprečje sodelujočih držav. V primerjavi z letom 2009 se je v Sloveniji državljanska vednost povečala, kar velja tudi za večino ostalih držav. Na področju znanja so med šolami v Sloveniji izjemno majhne razlike.


Učenke dosegajo višjo državljansko vednost na mednarodni ravni in v Sloveniji. So pa v Sloveniji razlike med spoloma nekoliko večje.   


Slovenija je v samem vrhu glede zaupanja učencev v ljudi na splošno, pred nami je le Finska. Nekoliko manjše zaupanje v primerjavi z ostalimi državami pa slovenski učenke in učenci izkazujejo v javne institucije, kjer smo pod povprečjem držav.


Občutek pripadnosti EU je med učenci visok.


Raziskava je pokazala večjo zaskrbljenost slovenskih učenk in učencev glede individualne prihodnosti (npr. finančno stanje) in prihodnosti Evrope (npr. terorizem). Slovenski učenke in učenci so tudi v nekoliko višjem deležu kot je povprečje držav povedali, da so v zadnjih treh mesecih doživeli eno izmed oblik trpinčenja (npr. zasmehovanje, zbadanje z žaljivimi vzdevki).


Ukrepi in aktivnosti ministrstva
Ob koncu uvodnega dela je ministrica spregovorila tudi o aktivnostih in ukrepih ministrstva na tem področju. V končni fazi priprave je posodobitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti. Bralna pismenost je namreč predpogoj za državljansko pismenost in aktivno državljanstvo, kar je med drugim pokazala že mednarodna raziskava o pismenosti odraslih PIAAC: posamezniki, ki so dosegli višje ravni besedilnih spretnosti, so izražali tudi višjo stopnjo zaupanja v institucije in lastne politične angažiranosti. Zato je skrb za krepitev bralne pismenosti stalna prioritetna naloga tega ministrstva.


V osnovni šoli (7. in 8. razred) se poučuje Domovinska in državljanska kultura in etika obvezni predmet. Predmet Državljanska kultura se v srednjih šolah izvaja kot obvezna izbirna vsebina.

 

Skupaj z ZRSŠ in SVIZ smo letos organizirali posvete na temo varnega in spodbudnega učnega okolja. Odprli smo tudi internetni forum za širšo javnost.


Ministrica je napovedala tudi imenovanje posvetovalnega telesa za državljanske in socialne kompetence.

 

Podrobnejši rezultati mednarodne raziskave so objavljeni na spletni strani Pedagoškega inštituta.


Danes je izšla tudi nova študija omrežja Eurydice o organizaciji poučevanja državljanske vzgoje v 42 izobraževalnih sistemih v Evropi. Študija zajema primarno in sekundarno izobraževanje (splošno in poklicno). Podatki se nanašajo na šolsko leto 2016/17.