Skoči na vsebino

NOVICA

14. 9. 2017

3. obletnica dela vlade dr. Mira Cerarja

 

Vlada dr. Mira Cerarja obeležuje 3. obletnico svojega delovanja. Med drugim se je brezposelnost iz skoraj 130.000 v letu 2014 znižala na manj kot 85.000 v letošnjem letu. Brezposelnih je 45.330 manj kot v letu, ko je mandat nastopila aktualna vlada, brezposelnost med mladimi se je prepolovila.

V zadnjih 3 letih (od 2. četrtletja 2014) se je BDP povečal za 10,1 %, gospodarska rast v prvi polovici leta 2017 pa je najvišja rast po prvi polovici leta 2008. Hkrati je slovensko gospodarstvo v 2. četrtletju leta 2017 preseglo predkrizno raven BDP iz leta 2008.

 

Trend upadanja sredstev za znanost se je v mandatu te vlade ustavil. Še več, v letu 2015 so se sredstva za znanost primerjalno povečala za 5,6 odstotka. Vlada se je zavezala, da bo v letu 2018 področju znanosti namenila dodatnih 18 do 20 milijonov evrov sredstev.


Z novelo zakona o visokem šolstvu smo uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, predvsem povečali fleksibilnost študijskih programov (hitrejše prilagajanje izzivom okolja), povečali avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti. Zagotovili smo stabilnost in predvidljivo rast financiranja visokega šolstva in nadaljnjega razvoja kakovosti na tem področju.

 

Po 19 letih je Slovenija dobila nov Zakon o športu. Državljankam in državljanom zakon prinaša večjo dostopnost do športa (možnost brezplačnih športnih programov in brezplačne uporabe športnih objektov oziroma površin za šport v naravi), športnikom omogoča dvojno kariero, najboljši bodo upravičeni do izjemne pokojnine. Zakon širi pravico zaposlovanja vrhunskih športnikov in prinaša boljšo sistemsko ureditev področja športa invalidov.

 

Več o izvedenih ukrepih in dosežkih MIZŠ in Vlade RS v tem obdobju v nadaljevanju.

 

 

 INFOGRAFIKA

 

 

 

 

Ključni ukrepi in dosežki MIZŠ

                                       
Uresničujemo zavezo o večji vključenosti otrok v vrtce

Namen novele Zakona o vrtcih je povečati delež vključenih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. Za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bo od 1. 9. 2018 dalje omogočilo brezplačno obiskovanje krajših programov, poleg tega bo tudi poenostavljen postopek znižanega plačila vrtca.

 

Urejeno financiranje  učbeniških skladov ter brezplačna učna gradiva za prvošolke in prvošolce

Vzpostavili smo stabilno financiranje učbeniških skladov in tako v celoti zagotovili njihovo obnovo. Ministrstvo bo šolam vsako leto zagotavljalo sredstva za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada na osnovi števila učencev. Poleg tega smo šolam omogočili nakup učbeniških gradiv za učence prvih razredov že v šolskem letu 2017/18.


Šolska prehrana za več otrok
Z uveljavitvijo novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je še povečalo število učencev, ki prejemajo šolsko malico (98,6% jih je), več pa je tudi učencev, ki v šoli prejemajo kosilo (takšnih je 78,3%).
Od januarja 2016 dalje je do brezplačnega kosila upravičenih približno 8.500 učencev več (tisti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša do 36% povprečne neto plače v RS).


Po več kot dveh desetletjih začrtani jasni okviri učiteljevega dela znotraj polnega delovnega časa

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je s predstavniki reprezentativnih sindikatov julija 2017 podpisala spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Z njimi se opredeljujeta delovni čas in delovna obveznost učiteljev.
Uresničujemo zavezo o odzivnosti izobraževanja na spremembe družbe in potrebe trga dela
Sprejet je bil Zakon o vajeništvu. Poskusna uvedba vajeništva v štirih programih bo potekala že v šolskem letu 2017/18. Z vajeništvom povečujemo privlačnost poklicnega izobraževanja, predvsem pa smo prisluhnili potrebam trga dela.


Razvoj in dograjevanje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z namenom opredelitve skupnega (enotnejšega) koncepta ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni vzgojno-izobraževalnih organizacij (od vrtca do vključno srednjih šol) in evalvacije izobraževalnega sistema februarja 2017 pripravilo Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.


Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem
Z dokumentom "Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno- izobraževalni sistem" smo opredelili sistemske vidike vključevanja otrok priseljencev. Poseben poudarek je glede na ranljivost populacije namenjen vključevanju otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito v vzgojno-izobraževalni sistem.


Posodobitev sistema zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami
Sprejet je bil Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, po katerem bo mogoče nadgraditi storitve zdravstva in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in otroke z rizičnimi dejavniki ter njihove družine v predšolskem obdobju.

Sprejem Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij

Namen slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK) je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje, povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij, izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.
Sprejem Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja
Uredili smo področje izvajanja mednarodnih in tujih programov izobraževanja v Sloveniji in zagotovili pravno podlago za izvajanje programa Evropskih šol v Sloveniji.


Uresničujemo zavezo o krepitvi vseživljenjskega učenja
Leta 2016 je bila sprejeta novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa vzpostavitev javne mreže organizacij za izobraževanje odraslih. Ta jim omogoča dokončanje osnovne šole, vključitev v javno veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje odraslih.
Za krepitev vseživljenjskega učenja MIZŠ financira iz sredstev integralnega proračuna in evropskih sredstev v vseh statističnih regijah: izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, zlasti za nižje izobražene in druge ranljive skupine odraslih; svetovalno dejavnost, mentorstvo v središčih za samostojno učenje ter v borzah znanja; promocijske in animacijske aktivnosti za prepoznavnost in spodbujanje učenja ter raziskovalne in razvojne naloge, ki vključujejo tudi usposabljanje izobraževalcev odraslih in učnih gradiv.

 

Uresničujemo zavezo o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev
Preko javnih razpisov, na katerih so lahko z ustreznimi kandidati za prvo zaposlitev kandidirale javne in zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove, se je v obdobju od 1. 2. 2016 do danes zaposlilo 238 strokovnih delavcev začetnikov, ki so se usposabljali za opravljanje strokovnega dela na delovnem mestu učitelja, ter 79 strokovnih delavcev, ki se bodo usposabljali za delovno mesto pomočnika vzgojitelja.

 

Opremljanje z računalniki
Vrtcem, osnovnim, srednjim in višjim šolam, zavodom za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in dijaškim domovom, skupno 710 vzgojno-izobraževalnim zavodom, smo dobavili 2.265 osebnih računalnikov, 1303 prenosnih računalnikov in 113 projektorjev.
Z optičnimi povezavami s hitrostjo 1GB/s smo v enotno omrežje Arnes povezali 755 zavodov s področja izobraževanja in raziskovanja.

Sprejem novele zakona o visokem šolstvu

Z novelo smo uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, predvsem povečali fleksibilnost študijskih programov (hitrejše prilagajanje izzivom okolja), povečali avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti. Zagotovili smo stabilnost in predvidljivo rast financiranja visokega šolstva in nadaljnjega razvoja kakovosti na tem področju. Rezultati so vidni že v letu 2017. Na podlagi zakonske določbe znaša rast sredstev za študijsko dejavnost v letu 2017 6,2 mio EUR, predvidena rast v letu 2018 pa je preko 9 mio evrov. S tem smo glede financiranja že v letu 2017 dosegli referenčno leto 2011, v nadaljnjih letih pa bo rast postopno vodila do ciljnega obsega 1% BDP.

Večja odprtost in vpetost visokega šolstva v mednarodno okolje
Za izvajanje strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020 je bil sprejet Akcijski načrt 2016-2018, ki ima 25 ciljev ter več kot 50 ukrepov v skupni vrednosti okoli 57 milijonov evrov, od tega okoli 18 milijonov evrov za mednarodno znanstveno raziskovalno in razvojno sodelovanje. Drugi Akcijski načrt 2018-2020 pa  bo pripravljen na osnovi evalvacije prvega ter v skladu s predvidenimi proračunskimi in kohezijskimi sredstvi za naslednje obdobje.

Sofinanciranje doktorskega študija
Z novelo ZViS smo prvič določili doktorski študij kot del rednega študijskega procesa, ki ga obvezno sofinancira država in s tem uvedli njegovo sistemsko financiranje. Na tej podlagi je bila aprila 2017 sprejeta Uredba o sofinanciranju doktorskega študija, s katero že v letu 2017 sofinanciramo doktorski študij v vrednosti 3.300.000,00 evrov.

Odlične in v mednarodno okolje vpete raziskave
V tem mandatu smo skladno s cilji doseganja odličnosti in internacionalizacije bistveno povečali aktivnosti vezane na EU (Obzorje 2020, projekti ERC in ERA-NET, Pobude za skupno načrtovanje oz. JPI). Med prvimi v EU smo uvedli štipendije za kratkotrajne obiske raziskovalcev pri nosilcih ERC projektov. V letu 2017 bo realiziranih prvih 7 obiskov. Sprejeli smo nacionalno strategijo razvoja ERA, ki umešča področje raziskav v EU kontekst. Pripravili smo stališče Slovenije do naslednjega centralnega programa EU, kjer se zavzemamo za krepitev financiranja ter poudarek na povezovanju držav.

V letih 2015 in 2016 sta bili sprejeti strategija in akcijski načrt za področje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, ki sta temelj za učinkovito izrabo rezultatov javno financiranih raziskav. Odprt dostop se že uspešno implementira v razpisih.

Uspešno smo začeli z implementacijo projekta »Teaming«, ki ga je v okviru Obzorja 2020 pridobila Univerza na Primorskem in je v pomembnem delu sofinanciran iz sredstev kohezijske politike. Projekt povezuje nacionalne kapacitete na širokem področju trajnega gradbeništva ter zdravega življenjskega okolja in bo imel predvidoma velik vpliv tudi na visokotehnološko industrijo.

Več sredstev za znanost
Trend upadanja sredstev za znanost se je v mandatu te vlade ustavil. Še več, v letu 2015 so se sredstva za znanost primerjalno povečala za 5,6 odstotka. Vlada se je zavezala, da bo v letu 2018 področju znanosti namenila dodatnih 18 do 20 milijonov evrov sredstev. V pripravi je tudi Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, s katerim bo ministrstvo tudi za to področje, tako kot ga je za visoko šolstvo, zagotovilo stabilno in predvidljivo financiranje, s ciljem povečevanja sredstev skladno s strateškimi dokumenti.
 
Slovenija je postala pridružena članica eminentne znanstvene družine CERN
Po dolgoletnih prizadevanjih, da Slovenija vstopi v CERN, ji je to uspelo v mandatu te vlade. S pridružitvijo Slovenije v CERN so odprte priložnosti za slovensko gospodarstvo, še zlasti za visoko tehnološka podjetja, za raziskovalke in raziskovalce, sodelovanje pa se bo razširilo tudi na področju izobraževanja. Članstvo v CERN predstavlja jasno usmeritev Slovenije, da želi postati visokotehnološka družba, ki v skupini z najrazvitejšimi državami prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju sveta in si obenem skladno s tem za gospodarstvo obeta ustrezen delež pri uporabi rezultatov.

Zaveza k hitrejšemu razvoju digitalne družbe

S strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija), ki jo je vlada sprejela marca lani, imajo koristi vsi državljani. Država se je namreč z njo zavezala k hitrejšemu razvoju digitalne družbe. Strateški cilj je do leta 2020 opremiti 95% gospodinjstev s širokopasovnim dostopom s hitrostjo 100 megabitov na sekundo. Tam, kjer to ne bo mogoče, pa vsaj s hitrostjo 30 megabitov. Ob tem so opredeljeni tudi cilji digitalizacije družbe kot celote, ob hkratnem poudarku na zagotavljanju kibernetski varnosti.

 

Po 19 letih je Slovenija dobila nov Zakon o športu

Nov Zakon o športu postavlja sodobne temelje za vsa področja javnega interesa v športu, za športne programe, za športne objekte in površine, za razvojne dejavnosti in organiziranost v športu, za športne prireditve in promocijo športa ter za družbeno in okoljsko odgovornost v športu. Državljankam in državljanom zakon prinaša večjo dostopnost do športa (možnost brezplačnih športnih programov in brezplačne uporabe športnih objektov oziroma površin za šport v naravi), športnikom omogoča dvojno kariero, najboljši bodo upravičeni do izjemne pokojnine. Zakon širi pravico zaposlovanja vrhunskih športnikov in prinaša boljšo sistemsko ureditev področja športa invalidov.

Z namenom preprečevanja zlorab v športu in institucionalne zaščite pravic športnikov in športnih delavcev je v Sloveniji prvič organizirano delovanje varuha športnikovih pravic.

Vzpostavitev stabilnega okvirja za delo na področju športa
V skrbi za zdravo življenje šolajoče se mladine smo utrdili koncept »zdrav življenjski slog«, ga razširili na srednješolsko populacijo in zagotovili stabilno financiranje.

Zagotovili smo sistemsko financiranje kadrov, ki delajo na področju športa, kar bo skupaj z zakonskimi podlagami, ki jih prinaša nov Zakon o športu, dolgoročno vplivalo na kvaliteto strokovnega dela v slovenskem športu. 


Uresničevanje projekta VEM za mlade

Projekt VEM za mlade je bil po analizi potreb zastavljen širše, kot ga je predvidela koalicijska pogodba. V projektu so bila doslej identificirana ključna področja, na katerih je treba mladim ponuditi bolj strukturirane informacije. Na voljo so jim že podrobne informacije o postopkih v zvezi s prvo zaposlitvijo, podjetništvom, študentskim delom, subvencioniranim prevozom, mladinskimi organizacijami ipd., v nadaljevanju pa bomo dodali še informacije o vseh štipendijah, ki jih lahko pridobijo mladi, raziskovalni dejavnosti ter statusu mladega kmeta in s tem povezanimi aktivnostmi. Naslednji korak v projektu je vzpostavitev točke, kjer bodo vse te informacije povezane in mladim dostopne na enem mestu.

 

Investicijska dejavnost
V letu 2016 je bila sofinancirana investicija v vrtec, 8 investicij v osnovno šolstvo, letos jih je bilo še sedem, ter letos pet investicij v srednje šolstvo. Redno financiramo tudi investicijsko vzdrževanje vzgojno izobraževalnih zavodov.


V letu 2015 in v prvi polovici 2016 smo na področju visokošolske in znanstvene infrastrukture zaključevali investicijske projekte, financirane iz sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013.  Skupaj je bilo zaključenih 22 projektov. V letih 2016 oziroma 2017 se zaključujejo še številni drugi investicijski projekti, ki bodo pripomogli, da bo Slovenija postala država, temelječa na znanju in gospodarstvu z visoko dodano vrednostjo. Hkrati bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, konkurenčnosti in odzivnosti visokega šolstva in znanstveno raziskovalnih ustanov.


Odprta sta bila dva vrhunska športna objekta: Nordijski center Planica in Gimnastični center Ljubljana (MIZŠ je oba projekta sofinanciralo iz lastnih in evropskih sredstev).  Mandatu te vlade sta bila odprta dva vrhunska športna objekta: Nordijski center Planica in Gimnastični center Ljubljana (MIZŠ je oba projekta sofinanciralo iz lastnih in evropskih sredstev).