Skoči na vsebino

NOVICA

12. 9. 2017

Pogled na izobraževanje 2017 – kazalniki OECD

Vir: EAG 2017, str. 25

 

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so 12. septembra 2017 uradno objavili mednarodni zbornik kazalnikov OECD v izobraževanju "EDUCATION AT A GLANCE" – "Pogled na izobraževanje 2017" (EAG).

 

Publikacija daje najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD in partnerskih državah (Argentina, Brazilija, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Indija, Indonezija, Litva, Ruska federacija, Savdska Arabija in Južnoafriška republika).

V letošnji izdaji so izpostavljena področja oziroma vidiki, kot so izidi izobraževanja - dosežene ravni izobrazbe pri prebivalstvu in njihov vpliv na druga področja življenja, na primer na zaposlenost, višino plač, samooceno psihičnega počutja. Posebna pozornost je posvečena tudi študijskim področjem, ki jih izbirajo mladi odrasli, z uvodnim poudarkom o pomenu terciarnih izobraževalnih programov za razvijanje širokih znanj, spretnosti in naravnanosti za življenje, ne le trg dela.

Pod drobnogledom so ponovno finančni in človeški viri za izobraževanje, dostopnost izobraževanja, značilnosti učnih okolij in organizacija šolskega sistema. Glede na lansko izdajo zbornika so dopolnjeni kazalniki za spremljanje uresničevanja četrtega cilja  trajnostnega razvoja (SDG) "Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar" iz Agende 2030, sprejete leta 2015 pri OZN. V letošnjem je temu posvečeno posebno poglavje.

Za Slovenijo je mogoče iz zbranih podatkov EAG 2017 izpostaviti, da je zabeležen padec izdatkov za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014, velikost deleža sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšala najbolj v vseh državah OECD.

Po drugi strani je naraščala vključenost v vrtec, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu po vključenosti dvoletnikov v predšolsko vzgojo, vendar prednost do leta pred všolanjem izgubi, saj je delež vključenih petletnikov pod povprečjem držav OECD in EU.

Še vedno velja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, več mladih zaključi srednješolsko izobraževanje, velika večina diplomantov srednješolskega izobraževanja v Sloveniji (več kot 90 %) je starih manj kot 25 let. Bolj pogosto kot njihovi vrstniki se dijaki v Sloveniji odločajo za izobraževanje po programih strokovnega in poklicnega izobraževanja.

Narasel je tudi delež mladih odraslih s pridobljeno terciarno izobrazbo (43 % mladih odraslih, starih 25–34 let), Slovenija je z 18-odstotnim povečanjem diplomantov terciarnega izobraževanja v enajstih letih do leta 2016 dosegla povprečje OECD in celo presegla povprečje EU (40 %). Področje znanosti, tehnologije, tehnike in matematike v Sloveniji pritegne več zanimanja študentov kot v povprečju OECD in EU, v primerjavi z drugimi državami je glede na podatke o prvič vpisanih v letu 2015 še posebej veliko zanimanje za pridobitev doktorata s področja naravoslovja in matematike. Terciarna izobrazba v Sloveniji je še vedno povezana z visoko dodano vrednostjo pri plači, saj terciarno izobraženi zaslužijo 71 % več kot srednješolsko izobraženi delavci (povprečje OECD 56 %).

Podatki v letošnjem EAG, pridobljeni z raziskavo OECD o znanjih in spretnostih odraslih (PIAAC), ki se je v Sloveniji odvijala leta 2015, kažejo tudi spodbudno sliko povečane medgeneracijske izobrazbene mobilnosti. Pri generaciji odraslih, starih 30–44 let, se je v primerjavi z generacijo odraslih, starih 45–59 let, za 16 % povečal delež tistih, ki so dosegli visokošolsko izobrazbo, čeprav je njihovi starši niso imeli.

Poudarki za Slovenijo bolj podrobno (pdf)
O zborniku EAG in kazalnikih v zborniku (pdf)

Poudarki, preglednice in grafični prikazi s celotno publikacijo "Education at a Glance 2017" so dostopni na spletni strani OECD.