Skoči na vsebino

NOVICA

Zakon o vajeništvu prinaša tisto, kar potrebujejo mladi in tudi gospodarstvo

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu. Namen zakona je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. Vajeništvo se bo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018.


»Namen zakona je, da vzpostavimo čim prejšnjo poklicno socializacijo mladih. Vajeništvo je izjemno pomemben projekt, s katerim iščemo nove možnosti in priložnosti tudi v luči zaposlovanja mladih, kot tudi izobraževanja in usposabljanja na način, ki je čim bližji trgu dela in potrebam delodajalcev,« je na novinarski konferenci med drugim izpostavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Po njenih besedah želimo s povezovanjem izobraževanja in praktičnega usposabljanja še krepiti vezi med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom.


Za prvo leto načrtujemo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniško obliko izobraževanja bomo uvajali postopoma, pilotno jo bomo preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev.


Kot določa zakon, bo imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ni obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje.


V prvih treh letih pričakujemo do 200 vajencev na generacijo, pri čemer bo število vključenih delodajalcev odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest pri pristojnih zbornicah in od števila sklenjenih vajeniških pogodb z vajenci.


Zbornice bodo v veliko pomoč in podporo pri izvajanju celotnega sistema, je dejala Makovec Brenčičeva. "Dualni sistem s strani delodajalcev bodo povezale z izobraževalnim sistemom, tako da bo deloval trikotnik šola-delodajalec-zbornica, pri čemer se bodo tudi z vidika potreb na trgu dela in delodajalcev iskala t. i. učna mesta," je pojasnila ministrica. Sodelovanje vseh teh treh partnerjev bo moralo biti čim bolj usklajeno, je še dodala.


Projekt pilotne izvedbe vajeništva, ki je v pripravi, na podlagi javnega razpisa v različnih delih sofinancirata ministrstvi za izobraževanje in gospodarski razvoj ter Evropski socialni sklad. Na ta način bodo zagotovljena sredstva za usposabljanje mentorjev v podjetjih, sofinanciranje stroškov za nagrade vajencev in mentorja v podjetju ter sredstva za sodelovanje pri pripravi vajeniške izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja. Delodajalcem bodo sofinancirali tudi strošek varovalnih sredstev za vajenca in nadomestila stroškov prevoza in prehrane za vajenca.


Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Hkrati pa je za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, v okviru katerega se predvideva tudi implementacija vajeništva oziroma preko katerega se bo zagotavljajo tudi spodbude delodajalcem za izvajanje programov praktičnega usposabljanja in vajeništva, predvidenih okoli 28,4 milijona evrov (od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev).


Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Petra Pogačarja, je »uvedba vajeništva po oceni Evropske komisije eden ključnih stebrov za zmanjševanje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih, zato je predlog zakona o vajeništvu oz. uvedba vajeništva bistvena tudi z vidika področja trga dela, zmanjševanja brezposelnosti mladih, hitrejšega vključevanja mladih v trg dela«. Vajencu bo pripadala tudi nagrada, ki ne bo vplivala na družinske prejemke in socialne transferje družine. Zakon na eni strani prinaša ključen korak pri zmanjševanju brezposelnosti mladih in hitrejšemu vključevanju mladih na trg dela, zagotovljeno je delovno-pravno varstvo vajenca na delovnem mestu, obenem pa nagrada ne bo slabšala socialnega položaja vajenca in njegove družine.


Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti pa je na novinarski konferenci med drugim poudaril, da je predlog zakona o vajeništvu tisto, kar potrebuje Slovenija in slovensko gospodarstvo. »Določeni šolski programi bodo lahko še bolj prilagojeni potrebam gospodarstva, na drugi strani pa bodo skozi vajeništvo tudi podjetja lahko skozi daljše obdobje izobraževanja sledila potencialnim kadrom, jih usmerjala in na ta način prišla do tistega, kar potrebuje trg.«