Skoči na vsebino

NOVICA

"Učni jezik na univerzah je in ostaja Slovenščina" - odziv MIZŠ na izjavo DSP

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji seji dne 26. maja 2016, v 8. členu Zakona o visokem šolstvu, ki ureja učni jezik, nedvoumno navaja, da je učni jezik slovenski. S predlogom spremembe člena pa zgolj jasneje določa pogoje oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov (ali njihovih delov) tudi v tujih jezikih.



Predlog tako nikakor ne ukinja slovenskega učnega jezika in ne nalaga univerzitetnim učiteljem, da predavajo v tujem jeziku, kot beremo v izjavi Društva pisateljev Slovenije. Nasprotno, predlog zakona nalaga ministroma, pristojnima za visoko šolstvo in kulturo, da določita podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine v visokem šolstvu, kar je korak k širšemu načinu urejanja slovenskega jezika v visokošolskem prostoru. S spremembami ni ogroženo ustavno določilo, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, poudarja pa  izvajanje ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.


Vsebina sprememb tega člena je bila pripravljena v sodelovanju Rektorske konference in strokovnjakov s področja slovenskega jezika ter usklajena in potrjena na delovni skupini za pripravo novele Zakona o visokem šolstvu, Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije in Svetu za študentska vprašanja. Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 – 2020 predstavlja izhodišče predlaganih sprememb, ki visokošolskim zavodom nalaga, da se poučevanje lahko izvaja tudi v tujih jezikih, pri čemer je zagotovljen razvoj slovenskega jezika in tudi terminologije. Raba tujih jezikov v študijskem procesu je eden od pomembnih elementov kakovostnega razvoja znanosti. Zaradi razvoja znanja in znanosti je prav, da Slovenija omogoči večjo odprtost slovenskega visokošolskega prostora. 


Ob zapisanem pa še dodatno poudarjamo, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot že do sedaj nadaljuje z ukrepi za krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika, kot tudi s financiranjem različnih ukrepov za kakovostnejšo rabo slovenskega jezika, saj je skrb za njegovo rabo in razvoj ena od primarnih nalog visokošolskih zavodov tako s strokovnega kot znanstvenega vidika.