Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Mednarodni posvet o vključevanju priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem RS

V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju je bil 5. maja mednarodni posvet o vključevanju priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo posvet pripravili skupaj z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Posvet se je odvijal v trenutku, ko v Evropo z željo po boljšem in varnejšem življenju, prihaja večje število migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito. V uvodnem delu sta več kot 400 šolskih delavcev, ki so se udeležili posveta, nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič in direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj. O ureditvi avstrijskega sistema in vključevanju priseljencev v izobraževanje, je spregovoril mag. Kurt Nekula, generalni direktor za splošno izobraževanje na avstrijskem ministrstvu.

 

Uspešno vključevanje priseljencev je seveda povezano z odgovornostjo na najvišji državni ravni ter na nivoju celotne družbe. Vključevanje otrok in mladostnikov je del uresničevanja zavez, zapisanih v Ustavi in v zakonih, ki urejajo področje izobraževanja, ter v mednarodnih deklaracijah, tudi v Listini EU o temeljnih pravicah, ki jo morajo tako za državljane v EU, kot tiste, ki v EU prihajajo, spoštovati in udejanjati vse države članice.

Slednje je v nagovoru izpostavila tudi ministrica makovec Brenčič. Dejala je, da je glavni namen posveta odprtost v komunikaciji. "Izzivov je veliko, prav tako vprašanj, pomislekov, tudi predlogov rešitev, zato je prav, da si medseboj prisluhnemo. Slovenija je v zadnjem desetletju postorila marsikaj glede vključevanja priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. Imamo mnogo primerov dobrih praks. Imamo tudi izjemne in srčne šolske delavce, ravnatelje, učitelje, ki so prepoznali to stisko otrok priseljencev, ki so v prvi vrsti otroci, ki se selijo, in so jim pristopili naproti, jim pomagali. Enako so storili tudi slovenski otroci v razredih. Pravzaprav bi lahko rekli, da je šolski prostor dobil in prepoznal priložnost, da se vsi skupaj naučimo strpnosti, sprejemanja, medkulturnega razumevanja in spoštovanja", je izpostavila ministrica in poudarila, da so jedro slovenskega izobraževalnega sistema slovenski otroci, njihova izobrazba, razvoj ter varnost, da pa seveda moramo pomagati."Prav tako moramo ob tem opredeliti tudi skrb in nujo za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev na omenjenem področju, saj si le-ti za opravljanje nenehno spreminjajočih nalog ne morejo pridobiti vsega znanja v času študija, ampak se morajo izpopolnjevati v vsej profesionalni karieri", je poudarila ministrica.

 

Dejala je še, da imata izobraževanje in šola kot polje izobraževalnih in socializacijskih dejavnosti ključno vlogo pri vključevanju priseljencev v novo okolje. Predstavila je sistemsko ureditev izobraževanja otrok priseljencev po katerem MIZŠ šolam, ki imajo vključene učence priseljence v prvem in drugem letu šolanja v osnovnih in srednjih šolah nudi ure dodatne strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Tako jo v tem šolskem letu prejema 2275 učencev priseljencev v osnovnih in 1121 dijak v srednjih šolah. Ob tem pa ministrstvo omogoča in podpira izvajanje pouka maternih jezikov in kultur na osnovnih in srednjih šolah. V tem šolskem letu gre za devet jezikov in 420 učencev. Ministrica je udeležencem posveta predstavila dvostopenjski model vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito ter ukrepe ministrstva za to področje. Tako so v pripravi izobraževalni program osnovnega opismenjevanja za mladoletnike – prosilce za mednarodno zaščito, pa program dela z otroki priseljenci, na voljo so gradiva za učenje slovenščine. MIZŠ pa aktivno sodeluje na različnih posvetih in konferencah na tovrstne teme na mednarodni ravni, ter se medresorsko povezuje pri reševanju t.i. begunske problematike.