Skoči na vsebino

NOVICA

Letošnji nagrajenci za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti

Priznanje ambasador znanosti RS, Zoisova nagrada za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, pet Zoisovih priznanj in Puhovo priznanje, je letos podelil Odbor za nagrade, ki mu predseduje prof.dr. Tamara Lah Turnšek. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije

prof. dr. Matija Strlič

 

Dr. Matija Strlič deluje kot redni profesor na področju znanosti za dediščino na University College London. Je tudi redni profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani.
University College London (UCL) je ena od petih najuglednejših evropskih univerz. Prof. Strlič je namestnik direktorja Inštituta za trajnostno dediščino in namestnik direktorja Centra za doktorsko izobraževanje »Znanost in inženirstvo v umetnosti, dediščini in arheologiji«. V okviru centra sodeluje več kot 50 mednarodnih organizacij, med njimi Kemijski inštitut iz Ljubljane. Leta 2010 je prof. Strlič ustanovil uspešen magistrski študij »Znanost za dediščino« na UCL, katerega direktor je še danes.
Do zdaj je objavil 122 izvirnih znanstvenih člankov in je soavtor štirih knjig. Po podatkih, dostopnih v Scopusu, so bila njegova dela citirana 1414-krat, njegov H-indeks pa je 24. Prof. Strlič je redno vabljen predavatelj na mednarodnih znanstvenih srečanjih.
Do leta 2007 je bil zaposlen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. S svojimi temeljnimi raziskavami kemizma in procesov razgradnje je odprl novo pot v raziskavah materialov kulturne dediščine, s katerimi se je nato uveljavil v mednarodnem prostoru in postal vodilni svetovni raziskovalec na tem področju.
Njegov prispevek k razvoju in ugledu Republike Slovenije v znanosti in visokem šolstvu je pomemben, z evropskimi in drugimi projekti ter na podlagi obsežnega in odmevnega raziskovalnega in pedagoškega dela na University College London in Univerzi v Ljubljani pa se še dopolnjuje in raste.

 

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo

akad. prof. dr. Peter Fajfar

Dr. Peter Fajfar je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji. S svojimi dosežki je odločilno prispeval, da se je ta veja znanosti v Sloveniji povzpela v najožji evropski in svetovni vrh. Njegove metode za analizo gradbenih konstrukcij so postale eno temeljnih orodij na svetu v raziskavah potresne odpornosti. Znanstvene podatkovne zbirke potrjujejo izjemno citiranost Fajfarjevih del in ga uvrščajo med vodilne svetovne znanstvenike potresnega inženirstva.

Njegovi dosežki vključujejo metodo za elastično statično, dinamično in stabilnostno analizo objektov visoke gradnje. Njegova računalniška realizacija te metode je bila tri desetletja najširše uporabljano projektantsko orodje v Sloveniji in bivši Jugoslaviji, ki je po kakovosti analize daleč presegalo običajno prakso po svetu. Najodmevnejši znanstveni dosežek prof. Fajfarja je nelinearna potisna metoda za potresno analizo, imenovana N2, ki je pomemben svetovni mejnik v potresnem inženirstvu, saj zaradi svoje računske učinkovitosti tudi v praksi omogoča upoštevanje neelastičnih značilnosti odziva.

Znanstveni rezultati dr. Petra Fajfarja imajo izjemen praktični pomen. Njegovo delo je namreč močno vplivalo na razvoj predpisov in standardov v Sloveniji in Evropi. S svojimi raziskovalnimi dosežki, razvojem programske opreme ter pedagoškim in strokovnim delom je odločilno prispeval k ekonomični zagotovitvi nadpovprečno visoke stopnje potresne varnosti večine pomembnih objektov v Sloveniji, ki vključujejo stanovanjski fond v visokih stavbah, avtocestne viadukte in najpomembnejše energetske objekte.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja

prof. dr. Mitjan Kalin


Dr. Mitjan Kalin je redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za tribologijo in površinsko nanotehnologijo.
Do nedavnega je veljalo, da so tribokemijski procesi in interakcije med mazivom in površino pomembni le za kontakte v režimu mejnega mazanja, pri čemer prevladujejo dotiki med vršički površin in so hidrodinamični vplivi maziva zanemarljivi. Dr. Kalin pa je s svojimi raziskavami pokazal, da med površino in mazivom lahko nastopi molekularni zdrs, odvisen od omočljivosti in polarne površinske energije, kar ključno vpliva na trenje tudi pri hidrodinamičnem mazanju, pri katerem dotikov med površinami sploh ni. S tem je vnesel v strojništvo povsem nova spoznanja o generičnih vplivih na trenje mazanih kontaktov, ki doslej niso bila upoštevana ter pomenijo novo smer razvoja znanosti in tehnike na področju trenja. Nekateri vodilni svetovni raziskovalci tega področja so te ugotovitve pospremili celo z izjavami o »zgodovinskih spremembah v tribologiji«.
Zaradi patentiranih rešitev in velikega znižanja trenja, ki se pri tem dosega, prof. dr. Mitjan Kalin razvojno sodeluje z vodilnimi svetovnimi proizvajalci maziv in površinskih prevlek iz Švice, Francije in Velike Britanije. Tak odziv poleg znanstvenega nesporno dokazuje tudi tehnološki pomen raziskav mejnih površinskih procesov v hidrodinamičnem režimu mazanja.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab

prof. dr. Tomaž Pisanski

Dr. Tomaž Pisanski je vrhunski raziskovalec, ki deluje na področju diskretne in računalniške matematike, z aplikacijami v naravoslovju, tehniki in družboslovju. O širini njegovega delovanja priča obsežna bibliografija, ki zajema 146 izvirnih znanstvenih člankov, eno znanstveno monografijo, ki je leta 2013 izšla pri ugledni založbi Birkhäuser, in štiri poglavja v mednarodnih monografskih publikacijah. Izjemno odmevnost njegova dela potrjuje več kot 1000 normiranih čistih citatov v zadnjih desetih letih in normirani H-indeks 19.

Dr. Pisanski je eden od pionirjev topološke teorije grafov na svetu in začetnik svetovno znane slovenske šole teorije grafov. Leta 2008 je soustanovil prvo mednarodno matematično revijo v Sloveniji, Ars Mathematica Contemporanea, ki se je leta 2014 uvrstila v prvo polovico SCI-revij na matematičnem področju.

V zadnjih sedmih letih je prof. dr. Pisanski sam ali v soavtorstvu objavil 47 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah. Iz Evropske znanstvene fundacije je leta 2011 pridobil projekt GReGAS in postal sploh prvi slovenski koordinator kakega projekta po programu EUROCORES. Njegov najpomembnejši doprinos v svetovno zakladnico znanja temelji na uporabi metod diskretne matematike v naravoslovju in tehniki. Izjemen je njegov prispevek k razvoju teorije upodobitev grafov, ki se uporablja v sami matematiki, pa tudi v kemiji, biologiji in drugih znanostih.

 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Republiki Sloveniji

prof. dr. Borut Štrukelj

Dr. Borut Štrukelj je ustanovitelj skupnega raziskovalnega programa in laboratorijev med Institutom »Jožef Stefan« in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani na področju farmacevtske biotehnologije. V teh laboratorijih je diplomirala in doktorirala vrsta farmacevtov in biotehnologov, ki delujejo v slovenski in svetovni farmacevtski industriji. Dr. Štrukelj je bil do leta 2013 izvedenec na Evropski agenciji za zdravila v Londonu. Je predavatelj na uglednih tujih institucijah, med drugim kot Fulbrightov gostujoči profesor na Univerzi Duquesne v Pittsburghu.

Nagrajeni vrhunski dosežki prof. dr. Boruta Štruklja obsegajo vrsto visoko branih znanstvenih del v mednarodnih revijah, kar ga uvršča med 1 % vseh tukaj delujočih slovenskih znanstvenikov po kakovosti, z zelo visoko vrednostjo vrhunskih znanstvenih objav (A''). Zajemajo več področij:
− Zmanjševanje neželenih učinkov pri zdravljenju malignih neoplazem s fulerenoli, pri čemer je razvil nov dostavni sistem za njihovo zdravljenje.
− S soavtorji je odkril splošno metodo za selekcijo novih peptidnih ligandov z metodo bakteriofagnega prikaza.
− Skupina dr. Štruklja je prva pripravila rekombinantno mlečnokislinsko bakterijo Lactococcus lactis z izraženim ligandom proti TNFalfa, kar je osnova za razvoj tarčnega zdravljenja kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Za to je bil skupini podeljen ameriški patent.
Iz povedanega je razviden izjemen prispevek prof. dr. Boruta Štruklja k aplikativni znanosti ter uporabi znanstvenih dosežkov v gospodarstvu doma in po svetu.

 

Zoisovo priznanje za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij

doc. dr. Alenka Mertelj in doc. dr. Darja Lisjak

Pred več kot 40 leti sta francoska znanstvenika, Françoise Brochard in nobelovec Pierre-Gilles de Gennes, napovedala, da se lahko feromagnetna faza pojavi tudi v suspenzijah magnetnih delcev v tekočem kristalu. Navkljub mnogim poskusom pa raziskovalcem te faze do pred kratkim ni uspelo sintetizirati.

Dr. Darja Lisjak je s sodelavci razvila sintezo magnetnih nanoploščic barijevega heksaferita, ki je oksiden ferimagnetni material. S prilagoditvijo površinske kemije nanoploščic ji je uspelo elektrosterično stabilizirati koncentrirane suspenzije.

Dr. Alenka Mertelj pa je ugotovila, da je ključni korak za pripravo stabilne suspenzije magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu hitro ohlajanje suspenzije iz izotropne v tekočekristalno fazo. Pri tem se okoli delcev deformira ureditev tekočega kristala, ki suspenzijo stabilizira.

Raziskovalki z Inštituta »Jožef Stefan« sta skupaj s sodelavci objavili ta dosežek v reviji Nature. V članku so poleg razumevanja stabilnosti pojasnjene značilnosti te posebne feromagnetne snovi, kot so magnetne domene, domenske stene in odziv na zunanje magnetno polje.

 


Zoisovo priznanje za znanstveno monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China (za pomembne dosežke v sinologiji)

prof. dr. Jana Rošker


Monografija red. prof. dr. Jane Rošker Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China je izšla pri ugledni založbi Chinese University Press. Kitajski znanstveni prevajalec Qian Shuang je monografijo lani prevedel v kitajščino in bo v tem jeziku izšla pri priznani pekinški založbi Beijing jiaoyu chuban she.

Avtorica z uporabo nove metode, ki jo je uvedla v raziskovanje tradicionalne kitajske filozofije in pri kateri kombinira natančne filološke in historično-semantične analize, pri osrednjih kitajskih epistemoloških pojmih nazorno dokazuje, da je bil obstoj relacijskega strukturnega omrežja že za antične kitajske filozofe temeljni pogoj človeškega zaznavanja in dojemanja stvarnosti, kajti zunanji svet je bil zanje strukturno urejen, človeško zavest pa so razumevali kot vrsto dinamične strukture.

Monografija prinaša novo razlago tradicionalnih in sodobnih kitajskih spoznavnih teorij ter je že postala klasika v kitajski spoznavni teoriji in epistemologiji. Prof. dr. Jana Rošker je z njo zaslovela kot svetovno znana strokovnjakinja za kitajsko epistemologijo.

 

Zoisovo priznanje za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature

Izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž

Izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž je zaposlena na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Njena znanstvena monografija Zapisano z njenim peresom obravnava zgodnje slovenske pesnice, pisateljice in dramatičarke: Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjak, Pavlino Pajk, Marico Nadlišek Bartol, Zofko Kveder, Ljudmilo Poljanec, Vido Jeraj in nekatere druge. Pri tem se ozira po sočasni slovenski literaturi avtorjev in evropski literarni ustvarjalnosti, še posebno po besedilih pisateljic, ter slovenske ustvarjalke vključuje v mrežo evropske (ženske) književne tradicije. Dr. Mihurko Poniž zanimajo transkulturne in transnacionalne povezave in stičišča. Prelome s paradigmo nacionalne literature so izpeljale predvsem tiste slovenske ustvarjalke, ki so sledile lastni poetiki, četudi so jo sodobniki zavračali. Avtorica je v monografiji dokazala, da so obravnavane književnice obogatile slovensko književnost s samozavestnim, vztrajnim in pogumnim dodajanjem novih tem, likov, pripovednih postopkov in slogovnih posebnosti. S tem so utrle pot svojim literarnim naslednicam in pokazale, da ima slovenska moderna doba tudi drugi spol. Znanstvena monografija dr. Katje Mihurko Poniž prinaša svežino v raziskovanje slovenske literarne zgodovine, njeno delo pa vabi k nadaljnjim raziskavam.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama

prof. dr. Andreja Gomboc

Dr. Andreja Gomboc je redna profesorica za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici, njeno raziskovalno delo pa je bilo do nedavnega vpeto na Univerzo v Ljubljani. Glavno področje njenih raziskav so izbruhi sevanja gama, ki so v svetu ena najaktualnejših tem sodobne astrofizike.
Dr. Gomboc je soustanoviteljica mednarodne skupine za proučevanje izbruhov sevanja gama, ki uporablja tri največje robotske teleskope na svetu. Na njen predlog so na teleskop Liverpool namestili poseben polarimeter in tako uvedli novo metodo meritve polarizacije optičnih zasijev izbruhov sevanja gama v samo nekaj minutah po detekciji izbruha s satelitom. Trenutno je to edina raziskovalna skupina na svetu, ki je tehnično sposobna opravljati take meritve, kar kaže na izvirnost in edinstvenost teh raziskav.

S svojim delom in utemeljitvijo meritev, ki se pred tem niso izvajale, je dr. Andreja Gomboc ključno prispevala k razumevanju teh izjemno silovitih pojavov v vesolju. Njena znanstvena dela so objavljena tudi v najprestižnejših revijah, kot sta Science in Nature.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji

prof. dr. Kristina Gruden

Prof. dr. Kristina Gruden je vodja delovne enote »Omski pristopi« na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.

Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v molekulske mehanizme rastlinskih bolezni in s tem povezane biotehnološke aplikacije. Njeno osnovno raziskovalno področje je proučevanje odnosa med rastlinami in njihovimi škodljivci, ki povzročajo bolezni. Osredotoča se na kulturne rastline, kot sta krompir in vinska trta. Pri svojem delu se je posvetila iskanju mehanizmov odpornosti krompirja proti virusom; raziskuje odnose med krompirjem, virusom in koloradskim hroščem, s čimer je svoje raziskave približala dejanskim razmeram v okolju. Odmevne so tudi njene pionirske raziskave trsne rumenice – bolezni vinske trte, ki jo povzročajo znotrajcelične fitoplazme.

V središču raziskovalnega dela dr. Kristine Gruden je razvoj novih metodologij, ki ji omogočajo celostno obravnavo bioloških problemov. Je ena od začetnic sistemske biologije v slovenskem prostoru. Uspešno povezuje sodobne biološke eksperimentalne pristope, s katerimi se pridobijo velike količine podatkov, in bioinformatske pristope, s katerimi se ti podatki analizirajo in povezujejo.

V zadnjih sedmih letih je objavila 60 izvirnih znanstvenih člankov, je pa tudi soavtorica znanstvene monografije in 14 poglavij v knjigah. Njeni članki so bili citirani več kot 1200-krat.

 

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri razvoju kordieritne keramike s stabilnim nizkim koeficientom linearnega termičnega raztezka

univ. dipl. inž. Ines Bantan, mag. Helena Razpotnik, dipl. inž. Silvo Drnovšek, doc. dr. Danjela Kuščer Hrovatin

Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo univ. dipl. inž. Ines Bantan in mag. Helena Razpotnik, zaposleni v podjetju ETI Elektroelement, d. d., ter doc. dr. Danjela Kuščer Hrovatin in dipl. inž. kem. tehnol. Silvo Drnovšek, zaposlena na Inštitutu »Jožef Stefan«, je razvila in uspešno uvedla v proizvodnjo neporozno kordieritno keramiko tipa C 410 s kontroliranimi toplotnimi in mehanskimi lastnostmi. Kordieritni materiali imajo nizek koeficient linearnega termičnega raztezka, zato se uporabljajo za izdelavo komponent, ki so izpostavljene hitrim temperaturnim spremembam.

Raziskovalci so pripravili kordieritno keramiko iz naravnih surovin talka in glinenih komponent ter sintetične glinice, pri tem pa proučevali vpliv količine in morfologije glinice na fazno sestavo, razvoj mikrostrukture ter termične in mehanske lastnosti. Z uporabo glinice z definirano velikostjo delcev so razvili kordieritni material z nizkim in ponovljivim raztezkom v zelo ozkem območju, obenem pa ohranili visoko mehansko trdnost materiala.

Uporabnost in ustrezno kakovost izdelkov, ki so jih v podjetju naredili iz novega materiala, so kupci potrdili v letu 2014.