Skoči na vsebino

NOVICA

Podeljene nagrade RS na področju šolstva za leto 2013

V dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani je bila 3. oktobra slovesna podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2013. Odbor za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva 2013 je odločil, da letos podeli 11 nagrad in sicer na šestih področjih: 1 nagrado za predšolsko vzgojo, 2 za osnovno šolo, po 3 za srednje in visoko šolstvo ter po 1 za področje izobraževanja odraslih in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Štiri od teh nagrad so za življenjsko delo, sedem pa jih je za izjemne dosežke na področju šolstva.

 

Udeležence je nagovoril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da danes slavimo tiste najboljše v pedagoškem poklicu. Ob tem pa izpostavil, da učiteljski poklic ni zgolj poklic, ni zgolj služba. Je od nekdaj mnogo več. "Učitelji ste svoboda in prihodnost," je dejal minister.


Ker se je pravkar vrnil s srečanja ministrov za izobraževanje držav članic OECD, je povedal, je zelo vesel, ko ugotavlja, da Slovenijo uvrščajo v zelo ozek krog držav, ki jih odlikuje visoka kvaliteta izobraževalnega sistema.


"Na MIZŠ se skupaj s tistimi, ki soustvarjajo pedagoški sistem in procese, ukvarjamo z iskanjem ustreznih odgovorov na vprašanja kaj vse je in kaj bo pomembno v bodoče, kaj je ključno za izobraženost posameznikov, za narod, državo, samostojnost, samobitnost itd. Ker si želimo novih kreativcev, razvoja novih telentov in uspešnih lastnikov gledamo v obdobje 20 do 30 let naprej in bomo tudi v prihodnje ohranjali državo, našo samostojnost in samobitnost," je dejal dr. Pikalo.


Ob koncu je minister čestital vsem nagrajencem, se zahvalil za ves trud učiteljev in jim čestital pred 5. oktobrom, svetovnim dnevom učiteljev.

 

Slavnostni govornik na prireditvi je bil rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik. V nagovoru se je dotaknil odgovorov na mnoga vprašanja, ki jih mora dober pedagog poznati, če želi delati dobro. Med njimi je izpostavil zlasti znanje, kako preseči generacijske razlike in vzpostviti stik z mladimi, ki odraščajo v popolnoma drugem in drugačnem okolju kot je odraščala njegova genaracija. Dodal je, da so danes velik zalogaj zlasti vzgojni elementi, saj so le-ti tisti, na katere mnogi pozabijo.

 

Letošnje nagrajenke in nagrajenci:

 

Vrtec Vodmat Ljubljana
nagrada za izjemne dosežke na področju predšolske vzgoje

 

 

Za profesionalno in strokovno delovanje vrtca v projektu Kulturno žlahtnjenje najmlajših. V tesnem sodelovanju s strokovnjaki so strokovne delavke z razumevanjem teoretičnih konceptov projekta te uvajale v vsakodnevno pedagoško prakso dela z najmlajšimi. S stalnim kritičnim zavedanjem vloge vzgojiteljice, zmožnosti otroka in pomena njegovih  odzivov za boljše razumevanje njegovega razvoja so iskale ustrezna izrazna sredstva, s katerimi otrok lahko sporoča, kako doživlja sebe in svoje okolje. V tem procesu je imela posebno vlogo umetnost kot sredstvo za doživljanje, izražanje in opazovanje ter izmenjavo različnih pogledov.
V dve leti trajajočem projektu, katerega namen je bil povezati razvoj otrokove prosocialnosti in moralnosti po načelih celovitega induktivnega vzgojnega pristopa z rabo različnih umetniških praks kot spodbujevalcev moralne občutljivosti, so strokovne delavke ob sistematični spremljavi zunanjih sodelavcev in lastno analizo v  povezavi z umetniškimi dejavnostmi in simbolno igro  prispevale  k empiričnemu delu pomembnih raziskav otrokovega prosocialnega in moralnega razvoja.


Bogate izkušnje in rezultate dela v izbranem projektu je vrtec Vodmat kljub poteku projekta nadaljeval na področju razvoja kakovosti in jih razširjal na različnih strokovnih srečanjih med strokovno javnost predšolskega področja doma in v tujini in s tem v največji možni meri dodatno obogatil že sicer kakovostno zasnovan sistem predšolske vzgoje v Sloveniji.

 

Marija Mahne
nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva

 

 

 

 

Marija Mahne je upokojena učiteljica razrednega pouka in deluje na vzgojno-izobraževalnem področju že 50 let. Svojo učiteljsko pot je začela na osnovni šoli v Tatrah, v primorski pedagoški prostor pa se je vidno umestila v različnih vlogah: kot učiteljica, ravnateljica ter kot pobudnica, koordinatorica in pedagoški vodja. Njeno življenjsko poslanstvo je zaznamovalo delo z nadarjenimi, kjer je spretno in inovativno spodbujala in krepila sodelovanje z mladimi raziskovalci različnih starosti ter uveljavljenimi slovenskimi umetniki, znanstveniki in športniki. Bila je koordinatorica domačih in mednarodnih raziskovalnih taborov, svoje bogate izkušnje pa je delila na mednarodnih seminarjih in domačih kongresih z mednarodno udeležbo. Soustvarjala ali vodila je tudi različne lokalne in mednarodne projekte, med njimi so na primer Učna pot okrog jezer v Fiesi, Ustvarjalnost mladih – morje interesov, Il Cortino di Fratta, čezmejni model kulturnega sodelovanja, program spodbujanja znanosti in večletni raziskovalni tabori za Zoisove štipendiste. Z izjemno pedagoško vizijo, socialno občutljivostjo in navdušenjem učinkovito povezuje šolo in življenje, učitelje in nepedagoške delavce, znanstvenike in umetnike in na vsakem koraku spodbuja in krepi pristne človeške odnose, vrednote učenja, znanja, ustvarjalnosti, inovativnosti in sodelovanja. Brez svetlobe, ki je sijala iz Marijine trme in ljubezni, bi mnogi od njenih "mulcev", učiteljev in mentorjev nikoli ne postali dobri, svobodni in pokončni ljudje.

 


Marinka Šuštar
nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva

 

 

 

Marinka Šuštar, profesorica glasbene vzgoje in muzikologinja, že štiri desetletja z veseljem in ljubeznijo odpira mladim pot v svet glasbene umetnosti; najprej na glasbeni šoli in na pedagoški gimnaziji, vse do danes pa na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini.


Poseben pečat je dala šoli, kraju in širše na zborovskem področju. Vodila je otroški zbor ajdovske glasbene šole in mešani zbor Primorje, vrsto let je zborovodkinja otroškega zbora Višaji in mladinskega zbora ajdovske osnovne šole, vodi pa tudi mešani zbor župnije Šturje.


S šolskima zboroma je tekmovala na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki sta pod njenim vodstvom prejela 8 zlatih in 3 srebrna priznanja ter več različnih posebnih priznanj za izvedbe in najboljši zbor vseh kategorij. Vsako leto se je z zboroma uvrstila na revijo najboljših primorskih zborov Naša pomlad, njen mladinski zbor je nastopil s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije v Škerlovem Rekviemu in v Gobčevih Treh muzikantih. Petje obeh zborov je zapisano na petih zgoščenkah. Od 1994, ko je z mladinskim zborom prvič nastopila na reviji v Zagorju ob Savi, se je povzpela v sam vrh slovenskega mladinskega zborovstva. O tem pričajo številna najvišja priznanja. Je avtorica odmevnih zborovskih projektov, npr. Kraljica jezikov, slovensko pesem je z MPZ ponesla v številne države. Dejavna je tudi kot predavateljica in strokovna ocenjevalka pevskih revij.


Marinka Šuštar je s svojo radovednostjo, strokovnostjo, vztrajnostjo in prepoznavno energijo vzgojila veliko imenitnih pevcev in odmevno navdihovala mlajše generacije šolskih zborovodij.


Majda Škrinar Majdič
nagrada za življenjsko delo na področju srednjega šolstva

 

 

je svojo pedagoško pot začela s poučevanjem matematike na srednji šoli v Zagorju.
Pri pouku uporablja različne učne in pedagoške pristope, dijake uspešno pripravlja na tekmovanja, je uspešna mentorica mnogim študentom, pripravnikom in v oporo vsem, ki začenjajo svojo učiteljsko pot.

 

Nagrajenka je z dušo in srcem predana pedagoškemu poklicu, je pobudnica idej, spodbujevalka in vpeljevalka novosti, ki pomembno izboljšujejo pedagoški proces.


Na šoli so po njeni zaslugi zaživeli različni projekti, kakor so vodenje TV novinarskega krožka, matematični maraton, matematični vikend, dobrodelni projekt Rute in mnogi drugi dobrodelni projekti. Prav tako pripravlja in izdaja interne zbirke vzorcev pisnih nalog iz matematike.


Majda Škrinar Majdič je aktivna članica skupin za pripravo poklicne mature in predsednica prve predmetne izpitne komisije za matematiko za poklicno maturo in utemeljiteljica poklicne mature iz matematike.


Pedagoški lik je lik strokovnjakinje in človeka hkrati. Ima jasno izoblikovano pedagoško in socialno identiteto z visoko stopnjo empatije. Odlikujeta jo poklicna kultura in etika. Z velikim žarom se predaja strokovnem delu, v prizadevanju za kakovostnejši šolski sistem aktivno sodeluje pri preoblikovanju ali uveljavljanju novih ciljev, vsebin in postopkov.


Med številnimi vrednotami, ki so jasno razvidne iz njenega delovanja, sta v ospredju vrednota enakih možnostih  in vrednota dosežka. Njena odlika je spodbujanje  navidezno običajnih  dijakov k neobičajnim prizadevanjem.
 

 

Damijan Močnik
nagrada za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva

 

 

Damijan Močnik je učitelj in zborovodja na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava. Njegov interdisciplinarni pristop h glasbenemu pouku velja za inovativnega. Oblikoval je sistematičen koncept poučevanja glasbe v povezavi s temami pri pouku drugih predmetov, v sam učni proces pa aktivno vključil dijake. S takim načinom poučevanja dijake spodbuja, da sooblikujejo učne ure, sodelujejo v pogovorih in hkrati spoznavajo večplastnost obravnavanih tem. Pomembno je tudi, da pri svojem pedagoškem delu daje velik poudarek povezanosti med šolo, dijaki, starši in učitelji. Svoje pedagoško delo uspešno nadgrajuje z organizacijo obiskov različnih glasbenih prireditev doma in v tujini za dijake.

 

Eno najpomembnejših in v mednarodno sodelovanje močno vpeto pa je pedagoško delo z zbori. Zborovsko petje je prepoznal kot najbolj elementarno možnost glasbenega izražanja mladostnika. Na Škofijski klasični gimnaziji je zasnoval tako imenovano zborovsko piramido, ki jo sestavljajo številni pevski zbori različnih zasedb. Vsa ta struktura, ki jo kot umetniški vodja glasbenih dejavnosti vodi in koordinira, kaže na njegov izreden posluh za skupinsko delo. Tudi s svojim skladateljskim delom, s katerim posega v svetovni vrh, zna prisluhniti potrebam in zmožnostim mladih glasov.

 

Kot avtor je sodeloval pri nastanku učbenika za glasbo v 1. letniku gimnazije in pri posodobitvi učnega načrta za zbor v programu Umetniška gimnazija – glasbena smer.

 

Pedagoški opus Damjana Močnika tako zajema izredno občutljivo delo z mladimi v najbolj občutljivih letih odraščanja, na katere uspešno prenaša ljubezen in navdušenje do glasbe in na ta način pomembno sooblikuje novo glasbeno prebujeno človeštvo.


dr. Marina Rugelj
nagrada za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva

 

 

Dr. Marina Rugelj je po študiju matematike svoje izkušnje pridobivala na inštitutu Jožef Štefan kot raziskovalka, kjer je razvijala učne načrte računalniškega usposabljanja, kot ključno nalogo pa je prevzela računalniško posodabljanje splošnoizobraževalnih slovenskih knjižnic.


Ob ponovnem odprtju Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava je začela poučevati matematiko, kar dela še danes, kljub temu, da je od leta 2008 tudi ravnateljica osnovne šole.


V vseh letih njenega dela na področju vzgoje in izobraževanja je sodelovala v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, med drugim s strokovnim sodelovanjem na matematičnem tekmovanju srednješolcev Slovenije. Na teh tekmovanjih je z mentorstvom dijakom dosegala zavidljive uspehe.
Nagrajenka  svoja številna izobraževanja in raziskovanja na področju novih metod v poučevanju matematike redno prenaša tudi v razred, saj je prav poučevanje njeno osrednje strokovno poslanstvo. Poleg ravnateljevanja na osnovni šoli še vedno uči na srednji šoli, kjer poskuša na najboljši možni način pri vsakem dijaku razvijati in nadgrajevati matematično znanje.


Dr. Marina Rugelj je s svojim delom v osnovnem in srednjem šolstvu bistveno prispevala  k dolgoročnemu  razvoju šole, razvijanju učnih načrtov računalniškega usposabljanja, uvedbi elektronskega urnika, računalniškega posodabljanja splošnoizobraževalnih slovenskih knjižnic, pa tudi k uvajanju novih učnih metod v poučevanje, ki se že uporabljajo v tujini.


dr. Lucija Čok
nagrada za življenjsko delo na področju visokega šolstva

 

 

 

Lucija Čok je znanstvena svetnica in redna profesorica za področje didaktike italijanščine in večjezičnosti na Univerzi na Primorskem. V svojem več desetletij dolgem raziskovalnem in pedagoškem delu je pustila pomembne sledi na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja: poučevala je v osnovni šoli in na gimnaziji; bila je svetovalka za tuji in drugi jezik na enoti Zavoda za šolstvo v Kopru; poučevala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, oddelku v Kopru. Kot predstojnica oddelka in prva direktorica Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru je pomembno prispevala k temu, da je oddelek prerasel v fakulteto najmlajše slovenske univerze. Leta 2000 je bila prva vršilka dolžnosti dekanice novoustanovljene Fakultete za humanistične študije; v letih od 2000 do 2002 pa je bila ministrica za šolstvo, znanost in šport v takratni vladi RS. Kot ministrica je pomembno prispevala k oblikovanju nekaterih podlag za vključitev Slovenije v evropski raziskovalni prostor in k sooblikovanju dokončne podlage za ustanovitev Univerze na Primorskem. Leta 2003 je bila izvoljena za prvo rektorico Univerze na Primorskem – bila je tudi prva rektorica v Sloveniji. Njeno rektorsko delo je poleg razvoja kakovostne in inovativne univerze še posebej zaznamovala povezanost med univerzo in gospodarstvom. 


Bogato raziskovalno in pedagoško delo Lucije Čok je na področju večjezičnosti in medkulturnosti tesno prepleteno. Sodelovala je pri usposabljanju učiteljev tujih jezikov, pri nastanku Evropskega jezikovnega portfolija, Prereza jezikovne politike Slovenije; je avtorica in soavtorica znanstvenih člankov in učbenikov na področju učenja jezikov; vodila je več mednarodnih in domačih projektov s področja politike sožitja jezikov in kultur, zgodnje večjezičnosti. Za uspešno izvedene projekte večjezikovnih politik je prejela več priznanj, npr. naslov viteza akademskih palm za promocijo francoskega jezika in kulture (1999), naslov viteza Legije časti (2006), ki ga je podelil francoski predsednik, naslov II  Commendatore della Repubblica Italiana za poučevanje in razvoj italijansko-slovenske dvojezičnosti (2005).      


dr. Zdenko Medveš
nagrada za življenjsko delo na področju visokega šolstva

 

 

Dr. Zdenko Medveš je poklicno pot začel kot učitelj, nato pa jo nadaljeval na Pedagoškem inštitutu, od  leta 1982  pa je delal na oddelku za pedagogiko  Filozofske fakultete v Ljubljani. Vmes pa je opravljal tudi različne vodstvene funkcije (bil je direktor Pedagoškega inštituta in aktiven v izobraževalni politiki). Na oddelku za pedagogiko je na novo razvil tri predmetna področja: teorijo vzgoje, zgodovino pedagogike in šolstva ter primerjalno pedagogiko. Pomembno je tudi njegovo mednarodno delovanje, saj se je uveljavil kot strokovnjak za razvoj poklicnega šolstva. Bil je gostujoči profesor na univerzi v Celovcu in Osnabrücku. V Sloveniji je bil vključen v razvoj konceptualnih premislekov o šolskem sistemu za obe beli knjigi. Ob delu na oddelku za pedagogiko in andragogiko je bil v 25 letih mentor študentom pri 86 diplomskih nalogah, 7 magisterijih in 14 doktoratih ter somentor pri dveh. Bil je odličen pedagog in predavatelj. Njegova predavanja so bila zgled visokošolske didaktike. Profesor Medveš je eden najvidnejših predstavnikov tranzicijskega obdobja v slovenski pedagogiki. Za mednarodno področje raziskovanja pedagoške problematike je najbolj zanimiva njegova klasifikacija zgodovinskih in sodobnih pogledov na vzgojo in izobraževanje. V slovenskem šolskem prostoru pred in po osamosvojitvi je odločilno njegovo kritično raziskovanje odnosa med splošno in poklicno izobrazbo. Ves čas svojega delovanja je tudi eden vodilnih kronistov dogajanja v slovenski pedagogiki. Prosti čas je namenil izobraževanju vodnikov reševalnih psov in terapiji s pomočjo psa. Profesor Medveš je s svojim življenjskim opusom bistveno zaznamoval razvoj pedagogike in šolstva v Sloveniji. Danes je Zdenko Medveš zaslužni redni profesor Univerze v Ljubljani v pokoju.

 

dr. Mara Cotič
nagrada za izjemne dosežke na področju visokega šolstva

 

 

Dr. Mara Cotič je redna profesorica za področje didaktike matematike na Univerzi na Primorskem. Kot profesorica matematike je najprej poučevala na Srednji kovinarski in prometni šoli v Kopru, nato pa je najprej na Univerzi v Ljubljani in pozneje na Univerzi na Primorskem “prehodila” pot od asistentke do redne profesorice za didaktiko matematike. V letu 2008 je bila izvoljena v prodekanico za znanstveno raziskovalno in mednarodno dejavnost, v letu 2009 pa za dekanico Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki jo še danes uspešno vodi. Uspela je, da so na fakulteti nastali novi temeljni študijski programi na vseh treh bolonjskih stopnjah, ki so odmevni tako v slovenskem prostoru kakor izven meja Slovenije. V času njenega dekanovanja  je univerza dobila tudi prve doktorje znanosti edukacijskih ved.  


Dr. Mara Cotič je edina redna profesorica za področje didaktike matematike v Sloveniji. Kot odlično profesorico za predmeta didaktika matematike in elementarna matematika jo prepoznavajo tudi študentje in študentke, saj je vsa leta med najvišje ocenjenimi visokošolskimi učitelji na fakulteti. Prihodnjim vzgojiteljem in učiteljem predstavlja sodobne modele poučevanja in učenja matematike, v katerih se prepletajo strokovna matematična znanja in razumevanje spoznavnih zmožnosti različno starih otrok. Njeno pedagoško delo je podprto tudi z raziskovalno dejavnostjo, ki poteka v domačih in mednarodnih projektih, med katerimi so npr. Uvajanje sodobnih metod in pristopov v delo učiteljev matematike; Vključevanje informacijske tehnologije v modele poučevanja in učenja; projekt TEMPUS – The Improvement of Mathematics Education in Secondary Schools. Na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je organizirala več mednarodnih znanstvenih srečanj, na katerih so bili obravnavani izsledki sodobnih znanstvenih spoznanj o zgodnjem poučevanju matematike. Kot prepoznavna raziskovalka na področju vzgoje in izobraževanja je bila vključena tudi v več strokovnih komisij, npr. v predmetno kurikularno komisijo za matematiko (1996—1998); predmetno komisijo za nacionalne preizkuse znanja iz matematike (2001—2005); nacionalno strokovno skupino za pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2009—2011).


Ida Srebotnik
nagrada za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih

 

 

Strokovno delo Ide Srebotnik, profesorice pedagogike in slovenskega jezika s književnostjo, zaznamuje nenehno iskanje povezav med teoretskimi razmisleki, njihovimi praktičnimi izpeljavami ter sistemskimi rešitvami na celotnem področju vzgoje in izobraževanja, še zlasti na področju izobraževanja odraslih. 

 

Nagrajenka je pomembno prispevala k razvoju programov višjih strokovnih šol. Pod njenim vodstvom sta bila razvita programa na področju telekomunikacij, ki sta še danes zgled sodelovanja med šolami in podjetji. Bistveno je prispevala tudi k razvoju standardov za zagotavljanje kakovosti izobraževanja odraslih. Ustanovila je tudi prvo središče za samostojno učenje na srednjih šolah v Sloveniji in s projektom »učno podjetje« v prakso uvajala oblike učenja in poučevanja podjetništva.

Dragoceno je njeno delo v strokovnih združenjih. Ustanovila in vodila je Društvo organizacij za izobraževanje odraslih na srednjih šolah.

 

Nagrajenka s strokovnimi prispevki pogosto sodeluje v strokovnih razpravah v poljudnem in strokovnem tisku: daje pobude, analizira razmere in opozarja na sporne rešitve na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja odraslih. Odmevne so bile njene kolumne v Šolskih razgledih.

 

Ida Srebotnik je s svojo strokovno dejavnostjo veliko prispevala k povezovanju dela in izobraževanja ter ima izjemne zasluge za razvoj kakovosti izobraževanja odraslih v Sloveniji.


dr. Franci M. Kolenec
nagrada za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami

 

 

Dr. Franci M. Kolenec je svojo poklicno udejstvovanje namenil otrokom s posebnimi potrebami. Z diplomo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za defektologijo v Zagrebu, oboje smer surdopedagogika, je svoje delo usmeril v razvoj logopedskega dela v praksi. Razvijal je novosti na logopedskem področju v zavodih in številnih osnovnih šolah, kjer je delal kot logoped.


Ob zaposlitvi na Zavodu za šolstvo je raziskovalno delo, raziskovanje prakse in teorije posegalo na skoraj vsa področja posebnih potreb: gluhih in naglušnih, govorno-jezikovnih motenj, slepih in slabovidnih, motenj v duševnem razvoju ter čustvenih in vedenjskih težav. Dr. Kolenec je s svojim strokovnim znanjem sodeloval v številnih delovnih skupinah, deloval v državnih komisijah za prenovo učnih načrtov, vodil številne projekte za razvoj prakse, bil je predsednik komisije za strokovne izpite in član komisij državnega izpitnega centra, kjer se je odražala njegova strokovna kompetentnost. Je odličen ustvarjalni vodja, vedno odprt za novosti. Izvajal je številna izobraževanja, aktivno sodeloval na simpozijih in konferencah, izvajal strokovne preglede in svetovanja zavodom. Širina njegovega strokovnega dela je omogočila izjemno uspešno povezovanje teorije s prakso.


Njegova bibliografija obsega številne znanstvene in raziskovalne prispevke, v katerih se teoretično in raziskovalno delo prepleta s sodobno prakso. Za dosežke pri strokovnem delu je prejel več nagrad, in priznanj ter naziv višji strokovni raziskovalni asistent.
Ob pomembnih prispevkih na strokovnem področju je pri predstavitvi dr. Francija M. Kolenca treba poudariti, da je to človek z najvišjimi etičnimi merili ter spoštljiv in pozoren delovni kolega z izrednim občutkom za različne človeške stiske.