Skoči na vsebino

NOVICA

Minister dr. Turk odgovarja pismu rektorjev treh univerz

 

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk v odgovor odprtemu pismu rektorjev univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ponavlja že večkrat povedano, da je namen dodatnih 16 milijonov evrov za visoko šolstvo v letu 2013 in za znanost v letu 2014 zelo jasen: gre za sredstva, ki jih je Državni zbor sprejel s primarnim namenom, da prepreči beg možganov. Ta sredstva bodo torej primarno namenjena mladim raziskovalcem in pomladitvi na univerzah; na ta problem so opozorili številni ugledni predstavniki znanstvenega življenja, med drugim v svojem zahvalnem nagovoru letošnji Zoisov nagrajenec za življenjsko delo prof. dr. Blaž Rozman ter predsednik in podpredsednik Slovenske akademije Znanosti in umetnosti akademika prof. dr. Jože Trontelj in prof. dr. Tadej Bajt v pismu, ki so ga objavili slovenski mediji, ki so poudarili nevarnost bega možganov. Šlo naj bi za približno 300 mladih, ki bi ostali brez perspektive doma. Tak predlog za porabo sredstev bo minister tudi posredoval vladi. Dodatna sredstva bodo namenjena tudi internacionalizaciji in nacionalno pomembnim študijem ter preprečitvi uvedbe šolnin.

 

Glede pisma visokošolskim zavodom v zvezi z vpisnimi mesti za študijsko leto 2013-2014 ministrstvo ugotavlja, da je na vseh visokošolskih zavodih razpisanih mest za vpis v prvih letnik več kot šteje celotna generacija maturantov. Ministrstvo je v zvezi s tem oblikovalo predlog, ki je upošteval zaposljivost diplomantov, predvsem pa ni v nobenem primeru število vpisnih mest v prvi letnik manjše od števila vpisanih v drugi letnik, kar z drugimi besedami pomeni, da se ne omejujejo možnosti za dejanski študij.

 

Glede na dejstvo, da morajo visokošolski zavodi k omejitvi vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, je ministrstvo s svojim dopisom želelo univerze in zasebne visokošolske zavode predvsem opozoriti na probleme, ki izhajajo iz natančne analize statističnih podatkov o številu vpisanih v prvi letnik, o številu vpisanih v drugi in naslednji letnik, o številu diplomantov in o zaposljivosti diplomantov, analize, ki bi jih sicer pri svojih predlogih morale upoštevati že univerze.

 

V utemeljitvi, ki jo je ministrstvo posredovalo visokošolskim zavodom, tako javnim kot zasebnim, je med drugim zapisano:

 

»Pri zmanjšanju števila mest na navedenih študijskih področjih je namreč treba upoštevati tako uspešnost študija kot razmere na trgu dela in zaposlitvene možnosti. Analize namreč kažejo, da so razpisana mesta le približno povprečno 80 % zasedena in da je med prvim in drugim letnikom velik osip. Poleg tega pregled mest od leta 2005/06 naprej kaže, da se je število mest npr. na področju izobraževalnih ved skoraj prepolovilo, zmanjšalo pa tudi na področju tehnike in storitev. Na ostalih področjih pa se je povečevalo tako (nominalno) število mest kot njihov delež, kar pa ne odraža dejanskega stanja oziroma potreb na trgu dela.

 

Število brezposelnih se je v letih od 2005 do 2008 namreč zmanjševalo, ko je doseglo najnižjo raven, a se začelo v letu 2009 spet povečevati, in sicer tako, da je preseglo število brezposelnih v letu 2005. Prvo zmanjšanje je zaznati v letu 2012, vendar pa se za razliko od skupnega števila brezposelnih število brezposelnih s končano najmanj visokošolsko izobrazbo ne zmanjšuje, ampak še raste. Druga značilnost je, da se z večanjem števila bolonjskih študijskih programov povečuje tudi število brezposelnih, ki so končali te programe. Pri primerjavi podatkov od leta 2001 je vidno, da se ves čas do leta 2008 skupno število dolgotrajno brezposelnih zmanjšuje, v letu 2009 in 2010 pa se občutno poveča. Zanimivo je, da se delež brezposelnih s končano najmanj visokošolsko izobrazbo v skupnem številu tistih, ki so brezposelni 1 leto ali več povečuje od leta 2001 do 2008, ko se zmanjša na raven leta 2006, nato pa se že v letu 2009 ponovno poveča in doseže raven iz leta 2007, ki je že v letu 2010 presežena.

 

Prosta delovna mesta se spremljajo tudi po dejavnostih, pri čemer je pri pregledu podatkov treba upoštevati, da se v posamezni dejavnosti ne zaposlujejo le strokovnjaki te dejavnosti, ampak tudi osebe z drugimi poklici oz. izobrazbami (npr. tipična primera sta pravnik in ekonomist). V letu 2011 je bilo od največ prostih delovnih mest za osebe s končano najmanj visokošolsko izobrazbo, od skupaj 25.314 mest, na področju P Izobraževanje (32 % vseh prostih delovnih mest), kar je predvsem posledica števila prostih delovnih mest za določen čas in sklepanja pogodb o zaposlitvi za 10 mesecev. Po 14 % jih je bilo na področju M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in Q zdravstvo in socialno varstvo. V strukturi prostih delovnih mest posameznega področja je največji delež za najmanj visokošolsko izobrazbo bil pri dejavnostih O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P Izobraževanje (oboje več kot 60 %) ter na področju Q zdravstvo in socialno varstvo (več kot 40 % prostih delovnih mest).«

 

Na ministrstvo pričakujemo, da bodo univerze te predloge upoštevale in s tem ministru omogočile, da predloži vladi predlog, ki bo že upošteval realno stanje števila študentov in diplomantov ter njihovo zaposljivost, predvsem v interesu mladih, ki se odločajo za nadaljnji študij.

 

Na ministrstvu ob tem izrecno poudarjamo, da se glede financiranja razmerja med zasebnimi in javnimi zavodi v primerjavi s tekočim študijskim letom in letom 2011-2012 ne bodo spremenila.