Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka Martina Vuk v Bruslju o mladih in izobraževanju

V Bruslju se je v sredo, 22. maja,  začelo dvodnevno zasedanje Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk. Pričeli so ga s področjem mladine.


V uvodnem delu so bili sprejeti Sklepi o mladih in prihodnosti dela ter Resolucija o upravljanju EU mladinskega dialoga. Prvi od omenjenih dokumentov se osredotoča na spremembe na trgu dela, ki naj bi bile posledica demografskih, podnebnih in tehnoloških sprememb. Slovenija meni, da se je pri tovrstnih razpravah potrebno osredotočiti na iskanje konkretnih odgovorov, s poudarkom na krepitvi ključnih kompetenc in večjim vključevanjem mladih pri iskanju skupnih rešitev. Drugi izmed omenjenih dokumentov vsebuje natančnejše opredelitve mladinskega dialoga na EU ravni.  Slovenija meni, da je smiselno vzpostaviti formalno koordinativno telo, ki bi imelo več prepoznavnosti in raznoliko zastopanost, predvsem s poudarjeno vlogo mladinskih organizacij.

 

Razprava Sveta se je osredotočala na vprašanje vloge mladih kot agentov demokracije v EU, s poudarkom na konkretnih predlogih o vključevanju mladih v demokratične procese na vseh nivojih. Predsedstvo je k razpravi na Svetu neposredno povabilo dve predstavnici mladih, ki sta v prispevku izpostavili potrebo in željo mladih, da se jih obravnava kot partnerje ter da se njihovi razmisleki in predlogi o aktualnih vprašanjih (volitve, delovna mesta, mobilnost, prostovoljstvo) upoštevajo pri pripravi ustreznih rešitev.

 

Državna sekretarka Martina Vuk se je zahvalila predstavnicama mladih za njun prispevek ter poudarila, da lahko redna srečanja visokih EU predstavnikov z mladimi v okviru strukturiranega dialoga služijo kot vzor tudi drugim odločevalcem. Državna sekretarka je izrazila svoje strinjanje z mnenjem komisarja Navracsicsa, da evropski programi s področja mladine in izobraževanja omogočajo mladim (so)oblikovanje vrednot, na katerih je bila osnovana EU. Izpostavila je, da je ena od temeljnih nalog mladinskih politik opolnomočiti in vključiti vse mlade. Slovenija skuša ta cilj doseči tako na formalen (uveljavljanje državljanske vzgoje v kurikulum) kot neformalen način (s podporo mladinskim organizacijam). V zaključku je državna sekretarka izpostavila pomembnost kontinuiranega dela z mladimi z namenom aktivacije le-teh ter iskanja poti za vključevanje  vseh mladih, tudi socialno izključenih.

 

Ob robu Sveta se je slovenska delegacija sešla tudi s predstavniki tria Nemčije in Portugalske, s portugalskim ministrom za izobraževanje Tiagom Brandăo Rodriguesom in državnim sekretarjem nemškega Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave dr. Georgom Schüttejem, ter pričela s skupnimi pripravami na predsedovanje Svetu EU. V razpravi so vse tri države prepoznale pomembnost povezovanja visokošolskega prostora s področjem raziskav in inovacij, spodbujanja vseživljenjskega učenja ter pridobivanja formalnih in neformalnih (tudi digitalnih) kompetenc, pomen (družbene) inkluzije ter prihajajočega programa Erasmus+ za obdobje 2021 – 2027. Državna sekretarka, Martina Vuk je še posebej izpostavila željo Slovenije, da vzpostavi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA.

 

Delovno kosilo je bilo usmerjeno v izzive in priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša na področju izobraževanja. Za Slovenijo so tovrstne razprave pomembne, saj načrtuje, da bo  umetna inteligenca ena izmed osrednjih vsebin predsedovanja Svetu EU.

 

V popoldanskem delu zasedanja Sveta so bila v okviru izobraževanja in usposabljanja sprejeta Priporočila Sveta o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, priporočila Sveta o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva ter sklepi Sveta o izvajanju Priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle. Slovenija je podprla sprejem vseh treh dokumentov, saj vsa tri področja, jeziki, predšolska vzgoja in odrasli, sodijo med prednostne teme pristojnega ministrstva. 

 

V okviru Sveta je predstavnik mladih predstavil Deklaracijo EU o aktivni participaciji otrok,  s katero želijo mladi poudariti, da imamo vsi pravico sodelovati na vseh ravneh – tako doma, v šoli, kot tudi na lokalni, nacionalni, ali na ravni Evropske unije.

 

Javna razprava je bila usmerjena na prispevek izobraževanja in usposabljanja h krepitvi socialne kohezije, z glavnim vprašanjem, kako lahko sodelovanje na področju izobraževanja pripomore k izvajanju zavez zadnjega Vrha v Sibiu. Čeprav izobraževanje ni bila osrednja tema zadnjega Vrha evropskih voditeljev, Slovenija meni, da je izobraževanje ena od bistvenih točk razvoja posamezne družbe ter da skupno sodelovanje preko EU programov in instrumentov omogoča prenos znanja na vseh nivojih družbe. 

 

Državna sekretarka, Martina Vuk je še posebej izpostavila izjemno pomembno vlogo izobraževanja v družbi ter pomembnost zagotavljanja enake dostopnosti in kakovosti izobraževanja. Opozorila je na pomembnost ustrezne ureditve položaja učiteljev in krepitev njihove vloge in avtoritete v družbi. Kot pomembne premisleke sedanjosti in prihodnosti pa je izpostavila področji umetne inteligence in digitalizacije. Meni, da je potrebno vzpostaviti temeljne mehanizme na nivoju posameznika, kot so sodelovanje, fleksibilnost in povezovanje, ki so pomembni ne le za področje izobraževanja, ampak tudi za vključitev posameznic in posameznikov na trg dela. Državna sekretarka je še posebej poudarila pomen izobraževanja ne le za namen vključitve na trg dela, ampak tudi v kontekstu starajoče se družbe, kjer je izrazitega pomena izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, saj le-to zagotavlja posameznikovo aktivnost in višjo kakovost življenja.

 

V četrtek, 23. maja, bodo udeleženke in udeleženci Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport pozornost namenili še področju športa.