Skoči na vsebino

NOVICA

Znanost moramo prepoznati kot gibalo napredka

Financiranje znanosti se mora občutno povečati, če želimo ustvariti ustrezne razmere za razvoj uspešne družbe. Evropska sredstva so lahko pri tem samo dodatna spodbuda, za temelj pa mora poskrbeti država sama. Znanost moramo prepoznati kot gibalo napredka. Poleg finančnih sredstev pa potrebujemo tudi sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij, zato smo na ministrstvu pripravili predlog novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje.


»Raziskovalni projekti omogočajo prodor novih idej in vključevanje v svetovne znanstvene trende ter njihovo soustvarjanje, zato je zanje treba zagotoviti dovolj denarja. V Sloveniji imamo dobro razvito, sodobno akademsko okolje, a da bi se lahko prebili med vodile inovacijske države, mora vlada prepoznati vitalen pomen znanosti za družbo in zagotoviti stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti. Krčenje javnih sredstev za znanstveno raziskovanje se mora prenehati. Če se želimo enakovredno kosati z razvitimi državami, moramo sredstva za financiranje znanosti znatno povečati,« poudarja minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo.


Vlada je danes sprejela rebalans državnega proračuna za letošnje leto, s katerim se sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost povečujejo za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za 13,7 odstotno povečanje proračunaglede na sprejeti proračun 2019 in za 12,7 odstotno povečanje glede na proračun 2018.
Za doseganje zastavljenega cilja 1 odstotek BDP za znanstveno raziskovalno dejavnost v letu 2022 bo treba zviševanje sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v naslednjih treh letih še močno okrepiti. 


Glavne razvojne prioritete na področju znanosti v letu 2019 so:


sistemsko financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji za omogočanje razvoja odlične znanosti, prenosa znanja v družbo in gospodarstvo v službi vzpostavljanja družbe prihodnosti;


- spodbujanje vključevanja slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor za krepitev internacionalizacije slovenske znanosti in s tem povezane sinergije med različnimi razvojnimi sredstvi;


sofinanciranje podoktorskih projektov za v tujini izobražene Slovenke in Slovence;


- prispevek k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture za omogočitev dostopa slovenskih raziskovalcev do vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture ter obenem razvoj specifičnih znanj v Sloveniji, ki bodo uporabljena v globalnem kontekstu;


sofinanciranje devetih raziskovalno-razvojnih programov, ki spodbujajo konzorcijske partnerje k vključevanju v globalne verige vrednosti oz. znanja in s tem k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere ter h krepitvi podpornega okolja za inovacijsko razvojne procese;


- sofinanciranje izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nabava vrhunske raziskovalne opreme, ki bo prispevala k znanstveni odličnosti, dvigu kompetenc slovenskih udeležencev in razvoj znanja na področjih, kjer je Slovenija zaradi naravnih danosti lahko globalni voditelj;


- sofinanciranje nadgradnje obstoječih HPC zmogljivosti z vzpostavitvijo  superračunalniškega vozlišča HPC RIVR in podatkovnega skladišča za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora po načelu odprtih raziskovalnih podatkov ter vzpostavitev pogojev  za učinkovito sodelovanje v okviru EuroHPC. 


Integralna sredstva za področje znanosti se namenjajo temeljnemu sistemu financiranja: ustanoviteljskih obveznosti javnim raziskovalnim zavodom (dvig ustanoviteljskih obveznosti), raziskovalne opreme – nakup raziskovalne opreme velike vrednosti, raziskovalnih programov v javnih raziskovalnih organizacijah in pri koncesionarjih, krepitvi financiranja nacionalnih raziskovalnih projektov (to so temeljne, aplikativne in ciljne raziskovalne projekte, podoktorske raziskovalne projekte) in projekte v okviru mednarodnega sodelovanja (npr. projekti komplementarne sheme ERC, ERA NET, COFUND), usposabljanju in razvoju znanstvenih kadrov, financiranju mladih raziskovalcev za pridobitev naziva doktor znanosti. Sofinanciranje mladih doktorjev se bo nadaljevalo tudi v naslednjih letih, znanstvene publikacije, tuja periodika in baze podatkov, izpolnitev mednarodnih obveznosti financiranja projektov, raziskovalni infrastrukturi (npr. FAIR, ESFRI roadmap), delovanje ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), izvedba aktivnosti Odprtega dostopa in MSCA Cofund, instrument gostovanja raziskovalcev pri nosilcih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).


Evropska kohezijska sredstva pa so usmerjena v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanju naložb javnih raziskovalnih organizacij ter podjetij v raziskave in razvoj in centrom odličnosti. Namen financiranja teh področij je predvsem izboljšati mednarodno konkurenčnost in odličnost raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanja raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe vključno s programom Obzorje 2020. Posledično bo prišlo do večjega izkoristka izrabe raziskovalnega potenciala raziskovalcev in njihove mednarodne mobilnosti ter mobilnosti med akademsko in podjetniško sfero. Večje bo tudi povezovanje področij znanosti, kulturnih in kreativnih industrij ter gospodarstva.