Skoči na vsebino

NOVICA

"Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je v vrtcih in šolah postal dobro sprejeta navada"

 

Letos že sedmo leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Ta poteka vsak tretji petek v novembru, letos v petek, 16. novembra. Na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Na letošnjem TSZ bo osrednji vsebinski poudarek namenjen varovanju zdravih slovenskih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane. Sicer pa na dan slovenske hrane javnost ozaveščamo o pomenu lokalne hrane, ohranjenosti, poseljenosti, obdelanosti in urejenosti slovenskega podeželja, pomenu zajtrka pri zdravemu načinu življenja ter varovanju okolja in naravnih virov.

 

Tradicionalni slovenski zajtrk je letos že osmi po vrsti. Ob tej priložnosti so namen obeleževanja dneva slovenske hrane in potek projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na novinarski konferenci na Biotehniški fakulteti v Ljubljani iz različnih vsebinskih vidikov medijem predstavili partnerji: ministrica dr. Aleksandra Pivec (MKGP), minister Jure Leben (MOP), državna sekretarka Pia Vračko (MZ), državna sekretarka Martina Vuk (MIZŠ), mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost (MK), predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, prof. dr. Helena Grčman, predstojnica Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – ZKŽP, Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Peter Vrisk, predsednik ZZS, Branko Meh, predsednik OZS, Irena Simčič, ZRSŠ, ter doc. dr. Matej Gregorič, vodja skupine za prehrano na NIJZ. Vse navzoče je ucvodoma pozdravil dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Emil Erjavec, ki je poudaril osrednjo izobraževalno vlogo Biotehniške fakultete pri krepitvi znanj, povezanih s tlemi.

 

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. "Izjemno vesela sem, da sta dan slovenske hrane in projekt tradicionalni slovenski zajtrk tista, ki povezujeta veliko resorjev oz. partnerjev. Vesela sem, da je letošnja tema varovanje slovenskih tal, ki so pomembna tudi za kmetijstvo. Tudi nadalje si bomo prizadevali za njihov pomen v našem resorju, ker se vsi zavedamo, da so zdrava tla izjemnega pomena za pridelavo varne hrane. Ob dnevu slovenske hrane smo orientirani predvsem na šolsko populacijo – pomen lokalne hrane si želimo še posebej poudariti pri otrocih, ki naj to ponesejo naprej. Ob dnevu slovenske hrane ne moremo mimo dejstev, da je hrana iz lokalnega okolja sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Vseh teh dejstev se slovenska javnost vedno bolj zaveda. Z dnevom slovenske hrane smo letos povabili k sodelovanju tudi Turistično gostinsko zbornico Slovenije, saj želimo, da se tudi njihovi deležniki (hoteli, restavracije…) čim bolje seznanijo o pomenu lokalne hrane."

 

Minister za okolje in prostor Jure Leben: "Ministrstvo za okolje in prostor se je letos v aktivnosti ob sedmem dnevu slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012, z veseljem vključila tudi zato, ker letošnji dan v osredje postavlja pomen slovenskih tal in njihovo osrednjo vlogo pri predelavi zdrave in varne hrane. Opozarjam, da so tla in sicer kakovostna tla osnova za kakovostno in varno hrano. Ministrstvo za okolje in prostor tudi zato z zakonodajnimi in drugimi ukrepi skrbi za varovanje tal, ki so neobnovljiv naravni vir, ki skupaj z vodo in zrakom tvori ključno celoto za delovanje celotnega okolja. Opozarjam, da je prehranska varnost Slovenk in Slovencev neločljivo povezana z varovanjem slovenskih tal, zato si bom kot okoljski minister prizadeval za zaščito slovenske zemlje in s tem slovenske hrane. Naš temeljni cilj namreč naj bo, da se tudi prihodnje generacije čez desetletja in stoletja zbirajo na Slovenskem tradicionalnem zajtrku, ki postaja osrednji praznik slavja slovenske hrane. Ta pa je nedvomno tudi posledica kakovostne slovenske zemlje".

 

Državna sekretarka Pia Vračko (MZ): "Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk ocenjujemo kot pomemben, saj je njegov glavni namen opozarjanje na uživanje zdravega in uravnoteženega zajtrka, ki vsebuje polnovredna ogljikohidratna živila, beljakovinska živila in sveže, lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Le takšen prvi obrok dneva nam da energijo za zagon tako telesne kot miselne aktivnosti. S povabilom k rednemu zajtrkovanju želimo prepričati zlasti tiste manj redne zajtrkovalce, da je zajtrkovanje dobra naložba v zdravje, želeli pa bi spodbuditi tudi razmislek o zdravih in kakovostnih dobrotah, ki nam jih ponuja narava in domači proizvajalci, kar seveda zraste v naši okolici in na naših tleh.  Več o zajtrkovanju in o samih predlogih zajtrkov, ki so jih pripravili osnovnošolci, ki sodelujejo in kuhajo svoje mojstrovine v okviru projekta Kuhna pa to, je mogoče prebrati na portalu Prehrana.si, katerega delovanje omogoča Ministrstvo za zdravje. Vabim vas k ogledu portala in preizkusu ponujenih receptur. Pa Dober tek Slovenija!".

 

Državna sekretarka Martina Vuk (MIZŠ): "MIZŠ pri dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk sodeluje že osmo leto preko vrtcev in osnovnih šol. S ponosom lahko povemo, da se je obeleževanje tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcih in šolah zelo dobro prijelo. S tem nagovarjamo več kot 250 tisoč otrok in njihovih staršev. Še posebej pomembno pa je, da so vsebine, povezane z dnevom slovenske hrane, prisotne v kurikulumih skozi celo šolsko leto. Preko različnih aktivnosti skušamo skozi vse šolsko leto torej ozaveščati otroke, ker so primarno občinstvo, preko katerega lahko razvijemo zdrave prehranjevalne navade in zdrav način življenja ter jih opozorimo na pomembnost varovanja okolja. Izpostavila bi še poziv splošni javnosti, nam vsem, da smo otrokom zgled, saj je najboljše učenje učenje z zgledom. Na nas je, da vsak dan znova pokažemo pozitivno odgovornost do ravnanja z naravo, uporabe kratkih lokalnih verig, kje kupovati hrano, če je sami ne moremo pridelati,…tako pokažemo našim mladim rodovom, kako živeti trajnostno. Izpostavila bi tudi organizacijo šolske in vrtčevske prehrane v Sloveniji, ki je sistemsko urejena in je unikum v Evropi. Otrokom ponudimo tudi topel obrok, najmanj dva na dan in v večini 4. Z dnevom slovenske hrane smo pokazali, da je v slogi moč, da v Sloveniji znamo sodelovati, tako na medresorski kot tudi lokalni ravni, saj so šole in vrtci okrepili povezovanje z lokalnimi pridelovalci hrane. To tradicijo sodelovanja in povezovanja skušajmo krepiti vsak dan."

 

Mag. Igor Teršar, direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo je na novinarski konferenci med drugim poudaril, da želi ministrstvo s sodelovanjem v medresorskem nacionalnem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk osvetliti tradicionalno domačo hrano in z njo povezane običaje kot del naše skupne kulturne dediščine. "V evropskem letu kulturne dediščine še posebej poudarjamo, da lahko skozi kakovostne kulturne vsebine otrokom in mladostnikom posredujemo pomembna sporočila o naši preteklosti, tradicijah in prehranjevalnih običajih naših prednikov, obenem pa jih lahko na posreden način ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane in prehranjevalnih navad. Preko projekta nagovarjamo tudi strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj jih želimo seznaniti z bogatim naborom kakovostnih kulturnih vsebin, ki jih na teme projekta Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk ponujajo kulturne ustanove," je med drugim povedal mag. Teršar.

 

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: "ČZS je pred 12 leti začela s t.i. medenim zajtrkom. Nihče si ni mislil, da bo pri tem projektu čez 12 let sodelovalo toliko partnerjev. Torej - če v Sloveniji stopimo skupaj, zmoremo veliko. Če se osredotočim na dva projekta – tradicionalni slovenski zajtrk ter svetovni dan čebel -  upam, da nas bo pri obeleževanju svetovnega dne čebel čez 12 let tudi veliko. Verjamem, da se bo čez leta izkazalo, da je svetovni dan čebel nadgradnja tradicionalnega slovenskega zajtrka. ČZS želi gledati stvari širše - iz okoljskega vidika glede odpadne embalaže, še posebej tiste, ki pride od daleč. ČZS otroke poziva tudi, da na dan slovenske hrane ohranjajo kulturni vidik – da zapojejo slovensko pesem Čebelar, v izvedbi pa je tudi projekt "sive čebelice". ČZS pa si želi še, da bi se v prihodnje kava in čaj lahko sladkala s slovenskim medom. To bi pomenilo, da bi vsak, ki pride v Slovenijo vedel, da je prišel v posebno deželo."

 

Prof. dr. Helena Grčman, predstojnica Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani: "Tla so stičišče človekovega delovanja in bivanja. Zaradi številnih dejavnosti v prostoru so postala eden najbolj ogroženih naravnih virov. Letošnji dan slovenske hrane v ospredje postavlja tla in nas vabi k razmisleku o trajnostni rabi tega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji. Vzpodbujanje uživanja slovenske hrane je poleg vpliva na naše zdravje in na zmanjševanje ogljičnega odtisa družbe, ključnega pomena za ohranitev kmetijstva in kmetijskih zemljišč. Ekonomsko uspešno in trajnostno naravnano kmetijstvo je edini način za ohranitev in varovanje rodovitnih kmetijskih tal, ki bodo zagotavljala kakovostno hrano tudi bodočim rodovom slovenskih otrok. Še več, z ohranjanjem kmetijstva ohranjamo in razvijamo kulturno krajino ter odpiramo možnosti za turizem ter nova delovna mesta. Z modernim načinom življenja smo, predvsem v mestih, izgubili stik z naravo in tlemi. Zato je izobraževanje o pomenu tal, na vseh nivojih slovenskega šolstva, ključnega pomena za njihovo varovanje. V tej luči vidim pomen vsakoletnega organiziranja dneva slovenskega tradicionalnega zajtrka."

 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS – ZKŽP): "Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij oskrbo s kakovostno slovensko hrano med drugim podpiramo preko spletne aplikacije Katalog živil za javno naročanje, ki smo jo pripravili v sodelovanju s KGZS, ZZS, javnimi zavodi in ponudniki živil. Aplikacija vsem javnim zavodom nudi informacije o ponudbi kakovostnih slovenskih živil ter omogoča enostavno in učinkovito naročanje. Med ponudniki trenutno sodeluje že preko 100 kmetij, okrog 50 podjetij in številne zadruge, aplikacijo pa uporablja vedno več javnih zavodov. Za pridelavo kakovostne slovenske hrane pa so zelo pomembna zdrava tla, zato kmetijska podjetja  v svoje proizvodne procese že uvajajo napredne tehnologije, ki omogočajo ohranjanje zdravih tal in čiste podtalnice".

 

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič: "Letošnji dan slovenske hrane poudarja pomen zdravih tal za pridelavo kakovostne hrane ter zavedanja o pomenu trajnostnega ravnanja z rodovitno zemljo, ki je tesno in najbolj povezana z odgovornim kmetovanjem. S tem se odpira težava manjšanja kmetijskih površin ter visokih zahtev glede usklajenega videza in pakiranja živil, ki ima za posledico veliko odpadkov, in sili kmete, da za doseganje primernega dohodka vse bolj intenzivno obdelujejo zemljo. A vendar se širša javnost, tudi zaradi dneva slovenske hrane, vse bolj zaveda okoljskih prednosti kratkih poti od kmeta do porabnika, in nenazadnje, da kupovanje pri lokalnih pridelovalcih, poleg uživanja kakovostne hrane, pomembno prispeva k varovanju tal in okolja. Današnji čas ponuja izbiro in številne možnosti, a z mislijo, da je uživanje hrane bolj prijetno, če veš, kdo in kje jo je pridelal, bo odločitev prava".

 

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Slovenski kmetje pridelujemo kakovostno hrano in skrbimo za varovanje voda, zraka, okolja in tal. Z dogodkom kot je Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk prispevamo k ozaveščanju potrošnikov o pomenu pridelave lokalne hrane, negujemo tradicijo in vrednote. Ni vseeno kaj človek poje, pomembno je, da je kakovostno polnovredno hrano iz domačega okolja. Z gibanjem v naravi pa še dodatno prispeva k lastnemu zdravju tudi v pozni starosti. Tla so naravna vrednota, ki jo moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije, so temelj narodne samostojnosti in prostor, ki omogoča življenje človeku in celotnemu ekosistemu.«

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh: »Pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije skupaj z našo sekcijo živilcev sodeluje že od leta 2013. Veseli nas, da je projekt postal nacionalen in tudi zelo odmeven. Cilj projekta je bil ozaveščanje mladih o pomenu zajtrkovanja in uživanja lokalno pridelane, zdrave in uravnotežene hrane. Podatki kažejo, da v Sloveniji zajtrkuje vse več otrok in odraslih, s čimer smo naš cilj ne le dosegli, temveč presegli. Dan slovenske hrane promovira lokalno pridelano hrano, kar je koristno tako za pridelovalce, predelovalce kot za potrošnike. Ob poplavi izdelkov iz tujine je namreč zavedanje o lokalni samooskrbi in slovenskih izdelkih še toliko bolj pomembno".

 

Irena Simčič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: "Vsa strokovna stališča, ki so namenjena izboljšanju prehrane in zdravja ter prehranskih navad otrok in mladostnikov, so enotna v oceni, da je lahko najučinkovitejši in najracionalnejši način dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana. Lahko smo ponosni, da je Slovenija ena izmed redkih evropskih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov v vzgoji in izobraževanju. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. V sklopu organizirane prehrane pa so izjemno pomembni tudi različni podporni dogodki, kot je tudi Dan slovenske hrane podprt s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se otrokom  in mladostnikom skozi različne didaktično osmišljene vzgojno-izobraževalne dejavnosti predstavi pomen ozaveščanja o prehrani in prehranjevanju z različnih vidikov in uporabi teh znanj in veščin v vsakdanjem življenju. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vrtci, osnovne šole, srednje šole) se dnevno pripravi več kot 680.000 prehranskih obrokov. V osnovnih šolah šolsko malico prejema več kot 180.000 otrok oz. 98,67% osnovnošolcev (podatki prejšnjega šolskega leta 2017/18). Šolska kosila prejema več kot 149.000 osnovnošolcev, kar znaša 79,33 % (podatki prejšnjega šolskega leta 2017/18)".

 

Doc. dr. Matej Gregorič, vodja skupine za prehrano na NIJZ: "Veseli nas, da so se dosedanji ukrepi, ki jih v Sloveniji sistematično izvajamo na področju krepitve zdravega načina življenja, izkazali za uspešne, še zlasti tisti v vrtcih in šolah. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk se je povečalo zavedanje o pomenu zdrave prehrane in pomenu pridelave hrane na sonaraven način, izboljšale pa so se tudi zajtrkovalne in nekatere druge prehranske navade. Za zdravje ni pomembno le, da  naši redni obroki vsebujejo ustrezno razmerje in količine posameznih živil, ampak tudi, da so ti pripravljeni iz kakovostnih in hranilno bogatih živil iz lokalnega okolja. Slednja pa je možno trajnostno zagotavljati le z ohranjanjem zdravih tal in okolja. Na NIJZ si zato prizadevano za večjo prepoznavnost in dostopnost zdravju koristne hrane in uveljavitev prehranskih smernic v vseh življenjskih obdobjih. Ob tem je pomembno, da vsi deležniki vsak na svojem področju, predvsem pa s sodelovanjem, še naprej prispevamo k izboljšanju pogojev za zdravo prehrano in zdrav življenjski slog na sploh".