Skoči na vsebino

NOVICA

Šolsko leto 2018/2019 - statistični podatki in novosti

Statistični podatki

 

V šolskem letu 2018/2019 bo v vrtce vključenih okoli 87.000 otrok, število vpisanih otrok pa se med šolskim letom običajno povečuje. Otroci bodo vključeni v 108 samostojnih javnih vrtcev, v 226 vrtcev pri osnovnih šolah ter v 88 zasebnih vrtcev.

 

Osnovne šole bo v novem šolskem letu obiskovalo predvidoma 184.169 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolk in prvošolčkov. V 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah bo predvidoma vključenih 3.118 otrok.

 

V 16 zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami bo predvidoma vključenih 90 otrok (vrtec), 853 učenk in učencev ter 320 dijakinj in dijakov. V domsko vzgojo bo predvidoma vključenih 842 otrok in mladostnikov.

 

Srednje šole bo obiskovalo okrog 73.200 dijakinj in dijakov, od tega jih bo v prvih letnikih približno 19.600. Dijakinj in dijakov bo skoraj toliko kot lani, tistih, ki bodo prvič prestopili prag srednjih šol, pa bo dobrih dva tisoč več.

 

Na osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2017/18 zaposlenih 11.934 učiteljic in učiteljev obveznega programa, 4.902 učiteljic in učiteljev razširjenega programa ter 1.813 drugih strokovnih delavcev.


V Sloveniji imamo 455 matičnih osnovnih šol ter 318 podružničnih šol.

 

V novem šolskem letu bosta zaprti dve podružnični osnovni šoli, in sicer podružnica Podpreska pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok ter OŠ Livada Velenje Podružnica Cirkovce.

 

Najmanjši podružnični osnovni šoli sta OŠ Stražišče Kranj Podružnica Podblica ter OŠ Brezno - Podvelka Podružnica Lehen na Pohorju. Obe imata po 4 učence.

Največja podružnična šola je Podružnica Center pri OŠ Simona Jenka Kranj s 300 učenci.

Najmanjša matična šola je OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje, kjer je 23 učenk in učencev.

Največja matična osnovna šola je OŠ Ivana Cankarja Vrhnika s 1.056 učenci.

 

Od šolskega leta 1993/94, odkar na ministrstvu zbiramo te podatke, je bilo ukinjenih 62 podružničnih šol, 15 podružničnih šol pa se je preoblikovalo v samostojne matične šole.


Na 5 podružničnih šolah v novem šolskem letu nimajo vpisanih učencev v 1. razred.


Na področju srednjega šolstva bo delovalo 111 javnih srednješolskih zavodov (v to številko so šteti šolski centri kot celota) oziroma srednješolske programe bo izvajalo 143 srednjih šol ( to pa je številka, ki zajema vse enote posameznih šolskih centrov).


V šolskem letu 2018/2019 bo delovalo 54 javnih glasbenih šol in 15 zasebnih. Javne glasbene šole bo obiskovalo predvidoma 20.930 učencev, zasebne pa predvidoma 1.400 učencev.

 

Predšolska vzgoja

 

Na ministrstvu se dobro zavedamo pomena vključenosti otrok v vrtec, še zlasti v letu pred vstopom v osnovno šolo, zato uvajamo možnost financiranja krajših vrtčevskih programov v obsegu 240 ur. Namenjeni bodo izključno otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo še niso obiskovali vrtca. Kot spodbuda staršem, da otroke vključijo v skrajšan program, bo ta za petletnike brezplačen.

 

Osnovna šola

Na predvidoma 144 osnovnih šolah bodo v novem šolskem letu poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače, kot doslej.


Na 125 osnovnih šolah so se odločili, da bodo učenkam in učencem omogočili dodatne dejavnosti na področju gibanja in zdravja.


Na 19 osnovnih šolah pa bodo poleg spremenjenega razširjenega programa poskusno vrnili obvezno učenje dveh tujih jezikov v zadnji triadi devetletke, obenem pa bo na teh šolah za prvošolčke obvezno učenje prvega tujega jezika, seveda ob predhodnem soglasju staršev.

 

Z novim modelom razširjenega programa se bo za dve uri tedensko v 7. razredu in dve uri tedensko v 1. razredu povečal obvezni del programa. Učenci se bodo v razširjeni program še naprej vključevali prostovoljno.

 

Osnovni namen poskusa je preveriti različne izvedbene modele prenovljenega koncepta razširjenega programa in izvajanje obveznega prvega tujega jezika v 1. razredu in drugega tujega jezika v 7. razredu. 19 šol bo poskus izvajalo v celoti, 125 šol pa le enega od predvidenih sklopov, ki vključuje dejavnosti s področja gibanja in zdravja (45 minut dodatnega gibanja na dan).


V poskusu bo preverjeno izvajanje dejavnosti razširjenega programa, ki jih bodo šole ponudile učencem, zato na šolah že poteka intenzivna priprava izvedbenih modelov, ki jo vodi Zavod RS za šolstvo. Pri konceptualni in vsebinski zasnovi razširjenega programa, ki se bo preverjal s poskusom, so sodelovali strokovnjaki z Zavoda RS za šolstvo, ministrstva ter različnih šol in fakultet.

 

Tri delovne sobote v šolskem koledarju 2018/2019

 

V prihodnjem šolskem letu so predvidene tri delovne sobote. Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva. V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in na ta način podaljšali novoletne počitnice. V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maj 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice.

 

Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni. Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do zaključka pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.

 

Enotna ureditev delovnega časa učiteljic in učiteljev


Z novim šolskim letom začne veljati nova enotna ureditev delovnega časa za učitelje v osnovnih in srednjih šolah. Doslej je bilo namreč to področje precej neurejeno. Zato je prihajalo do razlik med šolami pri vrednotenju del in razporejanju delovnega časa ter posledično tudi do različnih praks.


Po novem je jasno določeno, da je delovni čas učiteljev neenakomerno razporejen, kar pomeni, da v času trajanja pouka opravijo večjo delovno obveznost, kot je njihova tedenska obveznost (40 ur tedensko), v preostalem obdobju pa manjšo, pri čemer pa ob koncu šolskega leta njihova povprečna tedenska obveznost ne sme preseči 40 ur.


Da bo ravnatelj lažje spremljal učiteljevo delo, bo moral ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene. Z vsakim učiteljem bo moral narediti tudi poseben individualni letni delovni načrt. Delo bo moralo biti načrtovano tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manjka ali presežka delovnih ur.


V času trajanja pouka (38 tednov v šolskem letu) bodo morali učiteljice in učitelji opraviti 33 ur pouka in ostalega, kar je povezano s poučevanjem (priprava na pouk, popravljanje in ocenjevanje). Od teh 33 ur lahko največ 10 ur opravijo izven delovnega mesta oz. zunaj šole. V obsegu od 150 do 180 ur delovne obveznosti na letni ravni so razporejene naloge, ki so po vsebini skupne vsem učiteljem (npr. sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje). Preostali del delovnega časa učiteljic in učiteljev - do zapolnitve letne kvote celotne delovne obveznosti - pa zajema individualne obveznosti, ki so odvisne tudi od števila dni dopusta.

 

Učbeniški skladi

 

Zakon o organizaciji in financiranju določa, da se za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolah uporabljajo učbeniki. Da bi staršem olajšali nakup pripomočkov za učenje, so v šolah ustanovljeni učbeniški skladi, kjer si lahko učenke in učenci osnovnih šol učbenike izposojajo brezplačno. V mandatu ministrice dr. Maje Makovec Brenčič je bil sprejet model učbeniške politike, ki temelji na trajnosti in vzdržnosti in zagotavlja redno obnavljanje učbeniških skladov, za prvošolčke pa celo zagotavlja sredstva za nakup učbenikov in tudi drugih učnih gradiv.


Za izvedbo modela učbeniške politike je bila tako v tem mandatu po več letih premora izvedena postopna obnova učbeniških skladov v osnovnih šolah. V letu 2015 je bilo za to namenjenih 3,36 milijona evrov, v letu 2016 jih je bilo 3,82 milijona evrov in v letu 2017 3,72 milijona evrov sredstev, torej skupaj skoraj 11 milijonov evrov. Tudi za v prihodnje smo zagotovili stabilno financiranje obnove učbeniških skladov. To pomeni, da bodo šole letno še naprej pridobivale sredstva za sprotno posodabljanje učbeniških skladov.


Pomembna novost, ki se je začela izvajati v lanskem šolskem letu, je, da ministrstvo letno zagotavlja poleg sredstev za obnovo učbeniškega sklada za vse razrede osnovne šole še sredstva za nakup učbenikov in tudi drugih učnih gradiv za prvi razred osnovne šole. Lani smo za nakup učbenikov in učnih gradiv za prvošolčke namenili 668.277 evrov, ocena sredstev za letošnje leto je 655.785 evrov.


Ministrstvo z novim konceptom in tudi v skladu s pravilnikom zagotavlja tudi sredstva za skrbnike učbeniških skladov.


Šole poleg učbenikov lahko pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela uporabljajo tudi druga gradiva, kot npr. delovne zvezke.  Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov določa, da strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. Pri oblikovanju predlogov, kateri delovni zvezki in učna gradiva bodo uporabljena za dosego ciljev iz učnega načrta, so učitelji avtonomni. Odločitev o izbiri delovnih zvezkov je prepuščena šolam oziroma učiteljem in staršem. Starši lahko preko sveta staršev pomembno vplivajo na izbiro delovnih zvezkov. Če menijo, da so lahko cilji pouka realizirani na drugačen način in z drugimi, morda cenejšimi gradivi, lahko seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki ga predlaga šola, zavrnejo.


Ravnatelji morajo v skladu s pravilnikom pridobiti pisno soglasje sveta staršev za predlagan seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Šola mora upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Starši lahko izbor zaradi različnih argumentov zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru. Za laže odločanje v zvezi s predlogom seznama delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv mora Zavod RS za šolstvo, v skladu s sprejetim modelom učbeniške politike, na letni ravni objavljati cene delovnih zvezkov.


Glede izbire drugih šolskih pripomočkov se starši odločajo samostojno, šole pa lahko predlagajo staršem nakup učnih pripomočkov, ki se jim zdijo najbolj ustrezni za izvajanje izobraževalnega procesa. Šole lahko pri tem staršem pomagajo z navajanjem primerljivih artiklov, končna odločitev pa je seveda na strani staršev.


Srednja šola
 
Kar nekaj novosti se obeta tudi na srednješolskem področju. Šole, ki izvajajo program splošne gimnazije, se bodo po novem lahko odločile za vključitev interdisciplinarnih tematskih sklopov (ITS) oziroma take izvedbe izbirnega dela programa. ITS je namenjen poglabljanju znanja pri posameznih predmetih, razvoju kompleksnih znanj na osnovi potrjenih učnih načrtov, z ITS bo omogočeno uresničevanje posebnih ciljev programa gimnazije, predvsem zagotavljanje celostnih pristopov, ki temeljijo na soodvisnosti in sintezi vednosti na različnih področjih.

 

Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile tudi spremembe nekaterih pravilnikov na področju srednjega šolstva in dijaških domov, na podlagi sprememb Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Spremembe so med drugim posledica uveljavitve Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Novost na področju šolske zakonodaje je v tem, da je v novelah Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim urejata tudi pravice in dolžnosti dijakov, razmerje med polnoletnimi dijaki in starši bolj jasno izpostavljeno.

 

Z novim šolskim letom se na nekaterih srednjih šolah razmeščajo novi izobraževalni programi, in sicer: na Šolskem centru Ravne na Koroškem se bo začel izvajati program Farmacevtski tehnik, na Šolskem centru Šentjur izobraževalni program Veterinarski tehnik, na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran program Elektrikar, na Srednji tehniški šoli Koper program Mehatronik operater, na Gimnaziji Brežice program Gimnazija – športni oddelek, na Šolskem centru Celje pa bodo z novim šolskim letom začeli izvajati izobraževalni program Ustvarjalec modnih oblačil, v katerega se bodo lahko vpisovali dijaki, ki so predhodno že zaključili srednješolski izobraževalni program.


V iztekajočem se šolskem letu 2017/2018 so se določeni izobraževalni programi na določenih šolah že začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki. V novem šolskem letu 2018/2019 se mreža šol in izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, širi.


V vajeniški obliki se bo v šolskem letu 2018/2019 možno izobraževati v naslednjih izobraževalnih programih: mizar na Šolskem centru Novo mesto, Šolskem centru Slovenj Gradec, Šolskem centru Nova Gorica in Šolskem centru Škofja Loka, kamnosek na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, oblikovalec kovin - orodjar na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, Šolskemu centru Škofja Loka, Šolskem centru Novo mesto, Šolskem centru Nova Gorica in na Tehniškem šolskem centru Maribor, gastronomske in hotelirske storitve na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, steklar na Šolskem centru Rogaška Slatina, papirničar na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, slikopleskar – črkoslikar na Šolskem centru Kranj in Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor ter strojni mehanik na Šolskem centru Novo mesto, Šolskem centru Škofja Loka, Šolskem centru Velenje in Šolskem centru Krško - Sevnica.

 

Evropska šola


Z novim šolskim letom bo prvič odprla vrata Evropska šola. Deluje v sklopu Šolskega centra Ljubljana. Ustanovljena je bila januarja letos s sklepom vlade. Gre za edino šolo v Sloveniji, ki izvaja mednarodni program Evropskih šol. Šola bo izvajala osnovnošolsko in srednješolsko splošno izobraževanje, v skladu s programom Evropskih šol, predvsem za otroke zaposlenih v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani, otroke zaposlenih v Predstavništvu Evropske komisije in Informacijske pisarne Evropskega parlamenta ter za otroke drugih tujih državljanov, ki bivajo v Ljubljani.


V šolskem letu 2018/19 bodo izvajali program v slovenski in angleški jezikovni sekciji.


Izobraževanje na Evropski šoli Ljubljana bo potekalo v večkulturnem in večjezičnem okolju, ki zagotavlja mednarodno priznanost ter nemoten prehod v nacionalne sisteme in druge Evropske šole po vsej Evropski uniji.

 

Program Evropske šole Ljubljana je zasnovan tako, da se učenci tu neprekinjeno izobražujejo od 6. do 18. leta starosti. Učenci izobraževanje zaključijo z uspešno opravljeno Evropsko maturo, ki zagotavlja vpis na katerokoli univerzo v Evropski uniji.


Šolanje na domu


Šolanje na domu omogoča šolska zakonodaja od leta 1996. V praksi pa so se prvi primeri začeli pojavljati leta 2004.

 

Pogoji za izobraževanje na domu so določeni v Zakonu o osnovni šoli. Pri tem gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti  najkasneje do začetka šolskega leta. Učenec, ki zaradi objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje šolo. Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje  v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno.

 

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej. Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.

 

Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja ter v drugem roku v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Roki so določeni s šolskim koledarjem. Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.

 

Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Za učence, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila, kot za ostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

 

Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo tudi nacionalno preverjanje znanja.