Skoči na vsebino

NOVICA

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016: Slovenski učenke in učenci nad mednarodnim povprečjem

Danes smo na Pedagoškem inštitutu predstavili prve rezultate najnovejšega cikla Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS 2016). Dosežki slovenskih četrtošolcev in četrtošolk so nad mednarodnim povprečjem in kažejo stabilen napredek od predhodnih ciklov iz let 2001, 2006 in 2011.


Leta 2016 je povprečni bralni dosežek v Sloveniji na mednarodni lestvici PIRLS enak 542 točk. Najuspešnejši so bili učenke in učenci iz Rusije in Singapurja. V raziskavi sodelujejo približno 10 let stari učenke in učenci oziroma četrtošolke in četrtošolci. Slovenija je sodelovala v vseh ciklih, zato je mogoče analizirati trende v zadnjih 15 letih. V večini sodelujočih držav se dosežki zvišujejo, vendar pa je napredek v Sloveniji med hitrejšimi.

 

Četrtošolke imajo višje dosežke od četrtošolcev, kar velja tudi za Slovenijo. Razlika med spoloma v Sloveniji je podobna mednarodnemu povprečju 16 točk (dosežek učenk je 552 točk in dosežek učencev 533 točk) in se z leti ne povečuje. Še vedno pa je razpršenost dosežkov znotraj skupine četrtošolcev in razpršenost znotraj skupine četrtošolk mnogo večja kot razlika med skupinama. Učenke in učenci so v spremljajočem vprašalniku odgovorili tudi o številu knjig doma. Rezultati kažejo na povezanost med domačim okoljem in bralnim dosežkom. V zadnjih 15 letih so bralni dosežki napredovali v vseh skupinah, najbolj v najvišji skupini (razlika v napredku med najnižjo in najvišjo skupino glede na število knjig znaša 16 točk).


Državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota je ob predstavitvi rezultatov povedala, da so rezultati posledica dolgoletnih procesov v preteklosti. »Stabilnost vlaganj v izobraževanje in jasni cilji v izobraževanju se pokažejo šele čez nekaj let,« je dejala dr. Barle Lakota in dodala, da država potrebuje mednarodne raziskave, saj smo v Sloveniji ravno na podlagi rezultatov v preteklosti naredili nove premisleke in usmeritve na področju vzgoje in izobraževanja, kar še posebej velja za bralno pismenost. Kot je dejala državna sekretarka je pri bralni pismenosti velika prepletenost šolskih in izvenšolskih dejavnikov. »Zato bralna pismenost nikoli ne more biti stvar le enega resorja, ampak mora biti to vladni projekt.« Po njenih besedah šola sama z notranjimi dejavniki nima te velike moči, zato bi bilo potrebno šolo razvijati kot center lokalne skupnosti, ki zmore še nekaj več kot samo nekaj ozkih kurikularnih zadolžitev.


Državna sekretarka je še poudarila pomen varnega in spodbudnega šolskega okolja. Ministrstvo je že lansko leto začelo z aktivnostmi na tem področju. »Zavedamo se tega, da ni mogoče pričakovati visokih dosežkov, če nismo uspeli zagotoviti varnega in spodbudnega šolskega okolja. Zato konec leta skupaj z Zavodom RS za šolstvo in sindikatom načrtujemo posebno konferenco na to temo, kjer bomo opravili razmisleke tudi o tem ali potrebuje učitelj še kakšne druge oporne točke.