Skoči na vsebino

NOVICA

Na Brdu pri Kranju o sodelovanju gospodarstva in visokega šolstva


Da bi spodbudili dialog med deležniki in pozvali k aktivni udeležbi vse sodelujoče, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport danes v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju organiziralo posvet »Sodelovanje gospodarstva in visokega šolstva: Za kakovostnejše študijske programe«.

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je v uvodnem nagovoru poudarila, da je potrebno pri vprašanju sodelovanja izobraževanja in gospodarstva razmišljati širše, ne le pri tistem delu, za katerega se zdi samoumevno, da so vsebine prisotne v naravah programov, temveč tudi na ostalih področjih, kjer gospodarstvo in negospodarstvo ni prisotno, pa bi moralo biti, kot je področje humanistike in različna področja družboslovja. »Sama sem zagovornica ne le tehnoloških inovacij, temveč tudi netehnoloških, družbenih.«

Ministrica je navedla nekaj ukrepov ministrstva v zadnjih dveh letih na tem področju, kot je obujanje koncepta sodelovanja mladih raziskovalcev z gospodarstvom. »Tam se rešujejo konkretni problemi iz podjetij, nevladnih in vladnih inštitucij.« Podpiramo tudi inovativna učna okolja. »Več deset milijonov evrov bomo od vrtcev navzgor namenili temu, da se bomo lahko povezali z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in negospodarstvom na različne inovativne načine.« Ponovno obujamo in spodbujamo tudi projekte kot so Po kreativni poti do znanja, ki so dali izvrstne rezultate, je dejala ministrica.

Sicer pa na ministrstvu že nekaj let intenzivno posodabljamo Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva (eVŠ), s katerim bomo med drugim vzpostavili nacionalni sistem spremljanja zaposljivosti diplomantov. »Tega doslej Slovenija ni imela. Želimo, da to postane sistemska rešitev« je poudarila ministrica. Ministrica je v uvodnem nagovoru še dejala, da bo novembra imenovala stalno posvetovalno telo z namenom, da se vzpostavi redni in kontinuiran dialog med ključnimi deležniki izobraževanja, znanosti in gospodarstva/negospodarstva.  

Na posvetu je nastopila tudi prof. dr. Christiane Hipp z brandenburške Tehnične univerze Cottbus-Senftenberg, ki je na primeru njihove univerze  predstavila, kako izobraževalni sistem prilagajajo potrebam trga dela. Za njo sta o sodelovanju gospodarstva z visokim šolstvom na primeru Univerze v Ljubljani spregovorili dr. Branka Kalenić Ramšak in dr. Tanja Dmitrovič.

Sledila je okrogla miza z naslovom »Kako do boljšega povezovanja med gospodarstvom in visokim šolstvom v prihodnje«, na kateri so sodelovali ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, Sonja Šmuc z Gospodarske zbornice Slovenije, Anton Ploštajner iz podjetja BOSCH, dr. Niko Samec z Univerze v Mariboru in dr. Peter Purg z Univerze v Novi Gorici. Na okrogli mizi je ministrica med drugim poudarila pomen temeljnih znanj, ki jih posamezniki pridobijo po celotni vertikali izobraževanja, hkrati pa je potrebno mlade pripraviti do tega, da poleg temeljnih znanj vzpostavijo lastno prilagodljivost, da hitreje absorbirajo nova znanja in krepijo veščine ter se prilagajajo zahtevam delodajalcev. »Zato sem tudi medresorski ravni spodbudila na pripravo Strategije razvoja in uporabe spretnosti Slovenije, saj so analize pokazale, da imamo v Sloveniji na eni strani veliko znanja, vendar nam hkrati manjka tiste prilagodljivosti za pridobitev ravno tistih veščin, ki jih delodajalci najbolj potrebujejo.« Na okrogli mizi je ministrica še poudarila, da imajo izobraževalne inštitucije na dovisokošolski in visokošolski ravni že zdaj možnost priprave fleksibilnih programov, vendar je za učinkovito izvajanje potrebno ustrezno usposobiti učitelje oz. mentorje.