Skoči na vsebino

NOVICA

Odziv na javno pismo glede nacionalnega preverjanja znanja

»V tem času, ko poteka nacionalno preverjanje znanja, je treba zagotoviti mirno šolsko okolje, da se lahko učenke in učenci osredotočijo na omenjeno preverjanje in da lahko učitelji čim bolj umirjeno opravijo svoje delo,« je v odzivu na javno pismo Učiteljskega združenja Slovenije izpostavila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič.

»Namen novega modela NPZ je stalno spremljanje napredka učenk in učencev, torej že od prve triade dalje. Prav v tej smeri so bile tudi pobude, dane s strani učiteljic in učiteljev, ki zdaj opozarjajo, da njihovi predlogi niso bili upoštevani v zadostni meri. Tako ravnatelji kot učitelji so bili ves čas aktivno vključeni v sooblikovanje modela. Na podlagi prejetih pripomb, tudi z njihove strani, smo oblikovali model, ki bo izvedljiv in bo omogočal stalno spremljanje napredka v znanju učenk in učencev,« je poudarila ministrica.

Nacionalno preverjanje znanja v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole omogoča iskanje novih možnosti razvoja za posameznega učenca oz. učenko ter obenem iskanje rešitev, na kakšen način lahko učitelji še bolj približajo znanje učenkam in učencem in jih dodatno motivirajo za učenje. Na podlagi rezultatov NPZ lahko učitelj oceni, kje so morda še pomanjkljivosti v znanju posameznega učenca ali učenke.

Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja in predmetne komisije že pripravljajo smernice in ustrezna navodila za učitelje glede izvedbe NPZ; ravnatelji so s tem seznanjeni. Skladno s pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja obravnava strokovna vprašanja v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja, medtem ko Predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za posamezno nacionalno preverjanje pripravijo gradivo za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja in za banko nalog.

Učitelji in predstavniki Sindikata vzgoje in izobraževanja so v začetku leta 2015 opozarjali, da nacionalno preverjanje znanja ni jasno umeščeno v sistem in da je zato potreben vnovičen premislek o ciljih in namenu NPZ-ja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zato v septembru 2015 odprlo javno razpravo na temo izvajanja NPZ, obenem pa smo na spletni strani Slovensko izobraževalno omrežje odprli forum.

Z namenom umestitve NPZ-ja v sistem vzgoje in izobraževanja je bila na ministrstvu imenovana posebna delovna skupina, ki je od leta 2015 do februarja 2017 z različnimi deležniki (Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Sindikat vzgoje in izobraževanja, Zveza aktivov svetov staršev Slovenije, Svet praktikov, Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja in predmetne komisije) večkrat obravnavala omenjeno tematiko. Osnutek izbranega modela je bil javnosti predstavljen na novinarski konferenci 5. julija 2016, dokončno pa je bil prenovljen model nacionalnega preverjanja znanja pripravljen februarja letos. V aprilu smo model NPZ predstavili tudi širši javnosti na novinarski konferenci. Preko regijskih sestankov z ravnatelji in na srečanjih sindikalnih zaupnikov smo strokovne delavce nenehno seznanjali z nastankom novega modela NPZ-ja. Strokovna javnost je bila večkrat seznanjena s tem, kakšen je model, kako se bo izvajal in kako se pravočasno pripraviti na učinkovito izvajanje.

Nacionalno preverjanje znanja smo za tretješolce uvedli z namenom dodatne informacije o znanju učencev, ki je izhodišče za izboljšave pri pridobivanju znanj v naslednjem vzgojno izobraževalnem obdobju, da dobimo informacije o njihovem znanju (o tem, kaj so se že naučili, kaj jim gre bolje, kaj morda malce slabše, kaj morajo še ponoviti, katerim področjem je treba nameniti več pozornosti). Tako bomo tudi lažje spremljali napredek učenk in učencev, ko bomo rezultate primerjali z rezultati NPZ iz učnega jezika in matematike v 6. razredu; podobno se bo dosežke učencev pri NPZ iz učnega jezika, matematike in tujega jezika v 9. razredu interpretiralo glede na predhodni dosežek iz 6. razreda. Podatke se bo uporabilo tudi v srednjih šolah, ko se bo dosežke 9. razreda primerjalo z dosežki pri maturi. Namen prenovljenega nacionalnega preverjanja znanja ob zaključku vsakega vzgojno izobraževalnega obdobja je spremljanje dosežkov kot pomembno izhodišče za nadaljnje načrtovanje aktivnosti tako za učenca, učitelja, starše in sistem.

Osmislitev novega predloga NPZ vidimo preko cilja izboljšanja kakovosti učenja in poučevanja ter zagotavljanja kakovostnejšega znanja in zmožnosti naših učenk in učencev. Obravnavo rezultatov NPZ-ja vidimo v tesni povezavi z načinom zagotavljanja kakovosti tudi na drugih področjih delovanja šole in verjamemo, da se bo trud, vložen v opolnomočenje posameznikov in šol, da spoznajo in učinkovito uporabijo informacije, pridobljene z NPZ-jem, obrestoval tudi na drugih področjih delovanja šole.