Skoči na vsebino

SVETOVNA DEDIŠČINA

 

UNESCO Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine

 

UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini je edinstven mednarodni akt, ki ščiti hkrati kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. Doslej je konvencijo podpisalo 193 držav članic UNESCO (na dan 1. januarja 2017), kar jo uvršča v sam vrh mednarodnih normativnih inštrumentov. V štiridesetih letih njenega obstoja je na Seznam svetovne dediščine vpisanih 1073 znamenitosti. Od tega je 832 kulturnih, 206 naravnih in 35 “mešanih”, ki imajo hkrati kulturne in naravne značilnosti (podatki za julij 2017).

 

Na področju kulturne dediščine sta na UNESCO seznam svetovne dediščine vpisani dve spomeniški območji, in sicer: prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v okviru transnacionalnega serijskega območja prazgodovinskih kolišč okoli Alp (vpis leta 2011, šest držav) in dediščina živega srebra v Idriji, skupaj s španskim Almadénom (vpis leta 2012). V pripravi je še serijska nominacija stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika skupaj s Češko republiko.

 

Na UNESCO seznamu svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine, to so Škocjanske jame (vpis leta 1986) in transnacionalni vpis Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope (2017).

 

V tem času potekajo aktivnosti in priprave v okviru naslednjih  nominacij: vpis Klasičnega krasa, skupna nominacija arhitekturnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika s Češko republiko in nominacija "Poti miru – dediščina 1. svetovne vojne".

 

Škocjanske jame

Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. S tem je mednarodna strokovna javnost priznala izjemen pomen jam, kot enega izmed biserov na planetu Zemlji. Od leta 1999 je Park Škocjanske jame vpisan kot prvo podzemno mokrišče na svetu v Ramsarsko konvencijo, od leta 2004 pa kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (Človek in biosfera).

 

Kolišča na Ljubljanskem barju

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri vpisu Prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine (2011). Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema skupinama devetih kolišč pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja. Med najbolj imenitne najdbe štejejo ostanke lesenega kolesa, ki je do sedaj najstarejše najdeno kolo z osjo na svetu. Staro je med 5200 in 5150 leti.

 

Dediščina živega srebra. Almaden in Idrija

Odbor za svetovno dediščino je leta 2012 v Sankt Peterburgu odločil, da se dediščina živega srebra vpiše na Seznam svetovne dediščine na podlagi utemeljitve, da sta bila Almaden in Idrija dva najpomembnejša svetovna rudnika za pridobivanje živega srebra in bila zgodovinsko povezana ter skupaj ohranila raznoliko in edinstveno dediščino v zvezi s pridobivanjem živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v južnoameriških rudnikih srebra in zlata od srede 16. stoletja uporabljalo v procesu amalgamacije za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki sta se kot bogastvo vračala v Evropo in tukaj spodbujala razvoj gospodarstva ter omogočala razcvet znanosti, umetnosti oz. kulture nasploh.

 

Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope

Odbor za svetovno dediščino je 7. julija na zasedanju na Poljskem na UNESCO Seznam svetovne dediščine na podlagi transnacionalne razširitvene nominacije »Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope« uvrstil 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. V Sloveniji sta kot območji izjemne univerzalne vrednosti priznana gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Odbor za svetovno dediščino je tem gozdovom priznal posebno univerzalno vrednost, ker skupno predstavljajo dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe. Leta 2007 je UNESCO vpisalo gozdove v Ukrajini in Slovaški, leta 2011 je to serijo razširilo še z območji v Nemčiji. S sedanjim vpisom se je serija dopolnila še z območji v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Italiji, Romuniji, Sloveniji, Slovaški, Španiji in Ukrajini. Predstavitveni film v angleščini

 

 

 

 

www.slovenia.info/sl/destinacije/znamenitosti/svetovna-dediscina-unesco