Skoči na vsebino

BIOSFERNA OBMOČJA MAB

 

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih 669 biosfernih rezervatov v 120 državah (na dan 14. junij 2017). Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

 

Mreža pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.

 

Vsako biosferno območje je sestavljeno iz treh delov: osrednjega, vplivnega in prehodnega območja. Bistveni del vsakega parka je njegovo jedro, zato je nujno strokovno preudarno varovanje biotske raznovrstnosti z odvračanjem vsega, kar moti naravo. Osrednji del parka obdaja varovalni (blažilni) pas, v katerem so dopuščene le sonaravne dejavnosti lokalnega prebivalstva, trajnostni turizem in rekreacija, raziskovanje in okoljsko izobraževanje, ne pa naseljevanje. Sledi zunanje prilagodljivo prehodno območje, v katerem potekajo gospodarske dejavnosti in kjer so turistična središča z agencijami ter širokim zaledjem za turizem.

 

V Sloveniji imamo tri biosferna območja:

- Biosferno območje Julijske Alpe, je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park;

- Biosferno območje Kras, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004;

- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park.

 

Slovenski nacionalni odbor sodeluje v pripravah za imenovanje četrtega območja Mura - Drava, ki bo meddržavno in bo poleg slovenskega dela vključeval še območja v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji.

 

 

Biosferno območje Julijske Alpe

 

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

 

Biosferno območje Kras