Skoči na vsebino

BIOSFERNA OBMOČJA MAB

 

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih 669 biosfernih rezervatov v 120 državah (na dan 14. junij 2017). Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

 

Mreža pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.

 

Biosferna območja so razdeljena na osrednje (jedro), robno in prehodno ali vplivno območje. Bistveni del vsakega parka je njegovo jedro, zato je nujno strokovno preudarno varovanje biotske raznovrstnosti z odvračanjem vsega, kar moti naravo. Osrednji del parka obdaja varovalni (blažilni) pas, v katerem so dopuščene le sonaravne dejavnosti lokalnega prebivalstva, trajnostni turizem in rekreacija, raziskovanje in okoljsko izobraževanje, ne pa naseljevanje. Sledi zunanje prilagodljivo prehodno območje, v katerem potekajo gospodarske dejavnosti in kjer so turistična središča z agencijami ter širokim zaledjem za turizem.

 

V Sloveniji imamo tri biosferna območja:

- Biosferno območje Julijske Alpe, je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park;

- Biosferno območje Kras, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004;

- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park.

 

Slovenski nacionalni odbor sodeluje v pripravah za imenovanje četrtega območja Mura - Drava, ki bo meddržavno in bo poleg slovenskega dela vključeval še območja v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji.

 

 

Biosferno območje Julijske Alpe

 

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

 

Biosferno območje Kras