Skoči na vsebino

SLOVENSKE ENOTE NA SEZNAMIH UNESCO

 

 

 

Prva enota slovenske dediščine, ki je bila prepoznana s strani UNESCO, so Škocjanske jame, ki so bile na najbolj znani UNESCO seznam - to je seznam svetovne kulturne in naravne dediščine - vpisane leta 1986. Do danes sta se jim pridružila še dva vpisa: Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju ter Dediščina živega srebra. Almaden in Idrija.
 

Poleg tega pa se je Slovenija zarisala tudi na zemljevid številnih ostalih Unescovih programov. Med njimi so Škofjeloški pasijon na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tri biosferna območja Julijske Alpe, Kras in Kozjansko-Obsotelje (v postopku potrditve še Mura-Drava-Donava) programa Človek in biosfera (MAB), dva geoparka Čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in Geopark Idrija, Supraseljski kodeks na Unescovem seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta ter Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline na Seznamu mednarodno pomembnih mokrišč.