Skoči na vsebino

SLOVENSKE ENOTE NA SEZNAMIH UNESCO

 

 

 

Prva enota slovenske dediščine, ki je bila prepoznana s strani UNESCO, so Škocjanske jame, ki so bile na najbolj znani UNESCO seznam - to je seznam svetovne kulturne in naravne dediščine - vpisane leta 1986. Do danes so se jim pridružili še trije vpisi: Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Dediščina živega srebra. Almaden in Idrija in Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope.
 

Poleg tega pa se je Slovenija zarisala tudi na zemljevid številnih ostalih programov UNESCO. Med njimi so Škofjeloški pasijon na UNESCO Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tri biosferna območja Julijske Alpe, Kras in Kozjansko-Obsotelje (v postopku potrditve še Mura-Drava-Donava) programa Človek in biosfera (MAB), dva geoparka Čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in Geopark Idrija, Supraseljski kodeks na UNESCO seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta ter Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline na Seznamu mednarodno pomembnih mokrišč.