Skoči na vsebino

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Razvoj ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju

Procesi in rezultati ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja ter mehanizmi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti so za razvoj slovenskega vzgojno-izobraževalnega dela izredno pomembni. Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju je predmet politične razprave o izobraževanju tako na nacionalni kot na evropski ravni. Na evropski ravni je s bilo s sprejetjem Strateškega okvira Izobraževanje in usposabljanje 2020 potrjeno soglasje držav članic o potrebi po politikah in sistemih, usmerjenih na zagotavljanje in krepitev kakovosti v izobraževanju.

 

MIZŠ s ciljem zviševanja in ohranjanja kakovosti vzgoje in izobraževanja pripravlja nov Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Osnutek nacionalnega okvira je ministrstvo predstavilo na Konferenci KEKS novembra 2015 na Brdu pri Kranju. Znotraj Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja je nastal osnutek modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. 

 

Februarja 2017 je bil na kolegiju ministrice kot osnova za nadaljnje razvojno delo sprejet Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.

 

Ministrstvo v programskem obdobju 2014-2020 načrtuje vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus predstavljenega modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju prek projekta, osredinjenega na kakovost. Po zaključku projekta pa se bo v skladu s spoznanji pilotnega preizkusa model postopoma implementiral v slovenske vrtce in šole. Namen modela je opredelitev skupnega koncepta ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni vzgojno-izobraževalnih organizacij (raven vrtca, osnovnih, srednjih šol in organizacij izobraževanja odraslih) ter evalvacije na ravni izobraževalnega sistema. Temeljni namen vzpostavitve, razvoja in preizkusa modela je dinamično ohranjanje kakovosti, kjer je dosežena, ter doseganje in razvoj kakovosti, kjer je morda prenizka.

 

Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževanja v Republiki Sloveniji že zdaj temelji in bo tudi v prihodnje temeljil na notranjem presojanju kakovosti oziroma na samoevalvaciji. Vzporedno z obstoječo samoevalvacijo bodo ohranjene različne oblike zunanje evalvacije, ki so že v veljavi (Inšpektorat RS za šolstvo in šport, nacionalna preverjanja znanja, matura, poklicna matura, mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih učenja prek mednarodnih raziskav, nacionalne evalvacijske študije, postopki posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela). Dodana vrednost omenjenega projekta v primerjavi s prejšnjimi projekti na področju kakovosti bo poleg uvajanja že opredeljenega enotnejšega sistema tudi vzpostavitev strokovnih jeder za kakovost. Kot pomoč pri samoevalvaciji bodo vzgojno-izobraževalne organizacije namreč lahko uporabljale znanje ekspertov v strokovnih jedrih, ki bodo vzpostavkjena z namenom strokovne podpore in usposabljanja pri izvajanju samoevalvacije.

 

 

Po zaključeni javni razpravi, forumu in številnih diskusijah z različnimi deležniki (delovna skupina na MIZŠ, ravnatelji, starši ter predstavniki SVIZ-a) o vlogi nacionalnega preverjanja znanja je bil na tiskovni konferenci MIZŠ 5. julija 2016  predstavljen tudi nov model izvajanja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se bo predvidoma pričel izvajati leta 2017/18.

 Novi model predvideva, da so NPZ obvezni ob koncu tretjega, šestega in devetega razreda. V tretjem se bosta preverjala učni jezik in matematika, v šestem in devetem pa še tuji jezik. Glede četrtih predmetov pa je evalvacija še v fazi usklajevanja.  Rezultati NPZ  ob zaključku tretjega in šestega razreda ne bodo vplivali na oceno in ne bodo zapisani v spričevalu, ob koncu devetega razreda pa se bo rezultat iz učnega jezika, matematike in tujega jezika pri NPZ ocenil, učitelj pa jo bo pri zaključni oceni upošteval kot eno izmed ocen, pridobljenih v šolskem letu.
 

Kazalo podrejenih vsebin:
1. Samoevalvacija vzgojno-izobraževalnih organizacij (notranja evalvacija)
2. Zunanja evalvacija vzgojno izobraževalnega sistema in organizacij
                     2.1. Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji
                                        a. Nacionalne evalvacijske študije 
                                        b. Mednarodne raziskave in študije 
                                        c. Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela in Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom (v skladu s Pravilnikom o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (UL RS, št. 7/2014)
                    2.2. Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnih organizacij
3. Svet za kakovost in evalvacije

 

 

Stran je bila posodobljena 12. 9. 2017.