Skoči na vsebino

JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Jezikovno izobraževanje – načrtovanje jezikovne politike v okviru sistema vzgoje in izobraževanja

  

»Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govork in govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini, zadostnim znanjem drugih jezikov, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti.« (Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018)


Ko govorimo o jezikih v izobraževanju, imamo v mislih vse jezike, ki v različnih vlogah vstopajo v šolski prostor:

 


1. Slovenščina:
a. kot učni jezik,
b. kot predmet,
c. kot strokovni jezik,
d. kot drugi jezik,
e. kot jezik Slovencev živečih izven meja Slovenije,

 

2. italijanščina in madžarščina:
a. kot učna jezika in jezika okolja na narodnostno mešanih področjih,
b. kot tuja jezika,
c. dvojezičnost,


3. tuji jeziki

 

4. materni jeziki otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik:

a. italijanščina in madžarščina (gl. zgoraj),
b. romski jezik,
c. materni jeziki otrok priseljencev,
d. slovenski znakovni jezik,

 

5. večjezičnost.

 

 

 

 

 

Formalne podlage:

• Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.

Iz Resolucije izhajata dva akcijska načrta:
Akcijski načrt za jezikovno izobraževanje
Akcijski načrt za jezikovno opremljenost
• Bela knjiga iz leta 2011
• Področna zakonodaja

Na mednarodni ravni se upoštevajo direktive, resolucije in priporočila tako Evropske komisije kot Sveta Evrope. Obe mednarodni organizaciji imata spletne strani posvečene večjezičnosti, kjer je na voljo veliko informacij povezanih  jezikovnim izobraževanjem.


• Evropska komisija


• Svet Evrope

 

 

 

 

 

Kontaktna oseba za področje: bronka.straus(at)gov.si

Če bi želeli prejemati sprotne informacije na temo jezikovnega izobraževanja, ste vabljeni, da se vpišete v spletno skupnost Jeziki v izobraževanju.

Stran je bila posodobljena 24. 8. 2017

 

 

 

1. Slovenščina

 

1. 1. Slovenščina kot učni jezik

 

Slovenščina vstopa v slovenski vzgojno- izobraževalni prostor najprej kot učni jezik: le-ta je opredeljen v 3. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja: »Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku.«  Poleg slovenščine je na narodnostno mešanih področjih urejeno tudi učenje italijanščine in madžarščine. Učni jezik je določen tudi v 5. členu Zakona o vrtcih, 6. členu Zakona o osnovni šoli, 8. členu Zakona o gimnazijah (v tem členu je opredeljena tudi možnost poučevanja v tujem jeziku) ter 8. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (tudi tukaj je opredeljena dodatna možnost poučevanja v tujem jeziku).


Jezikovne kompetence v učnem jeziku so ključne za doseganje standardov znanja ter za zagotavljanje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju, kar je podrobno popisano v dokumentu Sveta Evrope Priporočilo v zvezi s pomenom obvladovanja učnega jezika/ov za doseganje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju in za učno uspešnost (Recommendation on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in education and for educational success (april 2014).


Vsak učitelj je tudi učitelj jezika, vzgojno-izobraževalni zavod pa je institucija, ki temelji na uporabi jezika. Prav zaradi tega je izredno pomembno, da se natančno identificira narava jezikovne dimenzije v kognitivnih procesih povezanih s poučevanjem posameznih disciplin. Vsak predmet ali skupina predmetov razvija specifično izrazoslovje, ki odraža vsebine in koncepte predmeta/ov. Poleg tega se razvije še register besed, ki v kontekstu teh predmetov pridobijo nove pomene. Govorimo o strokovnem jeziku - strokovni pismenosti (subject-specific literacy). Prav ta pismenost pa v kurikulih pogosto ostaja neopažena, pa čeprav je osnova za učenčevo razumevanje sporočil in besedil tako na ustni kot pisni ravni. Razvoj tega področja se bo v letih 2016-2022 razvijal v okviru ESS razpisa Razvoj in udejanjane inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc, sklop Bralna pismenost in razvoj slovenščine. Nosilec izbranega projekta je Zavod RS za šolstvo.


1. 2. Slovenščina kot učni predmet


Trenutno so še zmeraj v uporabi učni načrti za slovenščino, ki so bili potrjeni na SS RS za splošno izobraževanje februarja (gimnazija) in junija 2008 (osnovna šola). Le-ti so posodobitve učnih načrtov iz leta 1998. Zavod RS za šolstvo pripravlja ponovno posodobitev učnih načrtov tako za osnovno šolo kot za srednjo šolo.


Slovenščina je tudi eden izmed temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem izobraževanju (katalog znanja je bil potrjen na SS RS za poklicno in strokovno izobraževanje novembra 2010), v poklicno-tehniškem izobraževanju, srednjem in nižjem poklicnem izobraževanju.

 

 

 

1. 3. Slovenščina kot drugi jezik


Izraz slovenščina kot drugi jezik se uporablja v treh različnih vzgojno-izobraževalnih situacijah:


1. Na obeh narodnostno mešanih področjih: otroci, učenci in dijaki so dvojezični. Tistim, katerih prvi jezik sta italijanščina ali madžarščina, predstavlja slovenščina drugi jezik/jezika okolja.  Na področju, kjer živi italijanska narodna manjšina in kjer vzgojno-izobraževalno delo poteka v italijanskem jeziku,  se slovenščina kot drugi jezik v osnovni in srednji šoli poučuje v okviru predmeta slovenščina kot drugi jezik, v vrtcu pa poteka seznanjanje s slovenskim jezikom. Na področju, kjer živi madžarska narodna manjšina pa vzgojno-izobraževalno delo poteka dvojezično po celotni vertikali. Slovenščina kot drugi jezik je del izobraževalnega programa, sprejeti so posebni učni načrti tako za osnovno šolo (dvojezična OŠ, OŠ z italijanskim učnim jezikom) kot za splošno in strokovno gimnazijo (dvojezična slovensko madžarska gimnazija, gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre).

 

Prav tako so  v uporabi posebni katalogi znanj za slovenščino kot jezik okolja za srednje strokovno in srednje poklicno tehniško izobraževanje ter srednje in nižje poklicno izobraževanje.


2. Vključevanju priseljencev: slovenščina je drugi jezik otrok, učencev in dijakov (v nadaljevanju otroci priseljencev), ki so se v Slovenijo priselili oz. so otroci priseljencev in njihov prvi/materni jezik ni slovenščina. V vzgojno-izobraževalni prostor vstopajo brez oz. s slabim znanjem učnega jezika, zato je za njih učenje slovenščine kot drugega jezika nujno potrebno že v začetni fazi. O slovenščini kot drugem jeziku govorimo tudi takrat, kadar se slovenščina, ki je sicer materni jezik  zaradi okoliščin (preselitev v tujino) funkcionalno ne razvije dovolj (stopnja sporazumevalne zmožnosti je omejena oz. postane manjša kot v jeziku okolja) oz. postanejo govorci učinkovitejši v jeziku države, ki je običajno tudi jezik šolanja. To se po navadi dogodi drugi ali tretji generaciji izseljencev ali zdomskim otrokom, ki celotni proces šolanja opravijo v tujini.


Slovenščina kot drugi jezik za otroke priseljencev ni sistemsko vpeta v redni program vrtca, osnovne in srednje šole, pač pa se učenje slovenščine kot drugega jezika nudi kot dodatno strokovno pomoč. MIZŠ temu področju nameni približno 220.000 EUR letno. 
Okvir za delovanje predstavljata dokumenta  Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2017) ter Smernice za izobraževanje otrok priseljencev v vrtcih in šolah (2012).
Izvedenih je bilo tudi nekaj večjih projektov, financiranih z evropskimi sredstvi.


• Uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje za obdobje 2008-2011, ki so ga izvajali Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, FF UL, Srednja ekonomska šola Ljubljana. ter OŠ Koper. 

 
• Razvoj učnih gradiv na področju slovenščine kot drugega/tujega jezika skozi izvedbo tečajev za različne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce v izvedbi Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik, FF UL, 2014-2015


• Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja. Izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejšo vključevanje učencev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje, ISA institut + konzorcij, 2013-2015, www.medkulturnost.si

 

Seznam vseh je na spletni strani MIZŠ Vključevanje priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. Čeprav je bila glavnina projektov namenjena splošni integraciji priseljencev, pa so nastale in še nastajajo vsebine povezane s slovenščino kot drugim jezikom. Hkrati potekajo tudi izobraževanja učiteljev.

 

 Aktualni projekti:
• Izzivi medkulturnega sobivanja, ki se je začel v letu 2016. V okviru tega projekta  je na voljo nabor gradiv in izobraževanj na temo  Poučevanje slovenščine kot drugega jezika


• Le z drugimi smo, kjer so v okviru modula "Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev in slovenščina" ponujene tudi vsebine s področja slovenščine kot drugega jezika.


3. Vključevanje Romov:  prvi  oz. materni jezik romskih otrok je romščina, zato se morajo, tako kot priseljenci, najprej naučiti slovenščine.  Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji iz leta 2011 še posebej izpostavlja pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem si učitelji in vzgojitelji lahko pomagajo z gradivi, ki so nastali za poučevanje slovenščine kot drugega jezika (gl. prejšnje alineje).

 

 

1. 4. Slovenščina kot jezik Slovencev živečih izven meja Slovenije

 

Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v evropskih državah


Skrb za Slovence po svetu je ena prednostnih nalog Vlade RS, v okviru katere Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport skrbi za ohranjanje slovenščine pri Slovencih in njihovih potomcih v tujini.

 

V skladu z Zakonom o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport organizira dopolnilni pouk slovenščine v evropskih državah. Pri tej dejavnosti ministrstvo sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi in z veleposlaništvi RS v tujini ter z Uradom za Slovence po svetu.

 

Cilj dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.


Pouk lahko obiskujejo Slovenci ali njihovi potomci, namenjen je otrokom od starosti 4 let, mladostnikom in odraslim. Pouk poteka 2-4 šolske ure tedensko v oddelku, v katerem je najmanj 5 otrok oz. 7 odraslih. Starši in drugi zainteresirani dobijo informacije o pouku pri slovenskih skupnostih v tujini, na veleposlaništvih ali na spletni strani dopolnilnega pouka slovenščine Stičišče. K pouku se prijavijo s posebnim prijavnim obrazcem neposredno učitelju. Pouk poteka na podlagi učnega načrta, ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo, in sicer na različnih ravneh: začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni. V nekaterih državah oz. deželah/kantonih je v skladu z njihovimi predpisi pouk priznan kot del šolskega sistema. Pouk je prostovoljen in za udeležence brezplačen. Poteka v prostorih šol ali slovenskih društev, v Parizu in Haagu pa poteka v prostorih veleposlaništev. MIZŠ organizira tudi pouk na daljavo za kraje, kjer ni mogoče organizirati klasičnega pouka.


MIZŠ skrbi za mrežo učiteljev in financira njihovo delo. V krajih, kjer ima učitelj lahko polno učno obveznost 22 šolskih ur, poučujejo učitelji v rednem delovnem razmerju, napoteni na začasno delo v tujino. Delo opravljajo na podlagi tripartitne pogodbe z MIZŠ in matično šolo, kar se financira v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Drugod poučujejo učitelji iz lokalnega okolja, t.i. nenapoteni učitelji, s katerimi MIZŠ sklene podjemno pogodbo za plačilo honorarja in potnih stroškov. Pouk na daljavo izvajajo – prav tako na podlagi podjemne pogodbe -učitelji slovenščine, ki živijo v Sloveniji in so v večini primerov zaposleni na slovenskih šolah. Učitelje izbira Komisija za učitelje slovenščine v tujini pri MIZŠ. Poziv za nove napotene učitelje je glede na potrebe objavljen na spletnih straneh ministrstva in Zavoda RS za šolstvo v februarju ali marcu za naslednje šolsko leto. Praviloma lahko kandidirajo učitelji slovenščine ali razrednega pouka, ki so v rednem delovnem razmerju na slovenskih šolah. Nenapotene učitelje MIZŠ poišče s pomočjo lokalnih slovenskih društev in veleposlaništev.

 

V šolskem letu 2016/17 pouk poteka v 17 državah:

 

 

državakraji

 Avstrija

Dunaj, Brederis-Rankweil

 Belgija

Bruselj, Genk

 BiH

Sarajevo, Kakanj, Zenica, Tuzla, Banja Luka, Slatina, Prijedor, Teslić

 Češka

Praga

 Črna gora

Podgorica

 Francija

Pariz

 Hrvaška

Reka, Pulj, Buzet, Čabar, Split, Osijek

 Lihtenštajn

Eschen

 Makedonija

Skopje, Bitola

 Nemčija


Berlin, Düsseldorf, Hilden, Essen, Gütersloh, Frankfurt,  Karlshruhe, Pfullingen, Reutlingen,

Mannheim, Freiburg, Villingen-Schwenningen, Schömberg, Schorndorf, Sindelfingen,

Stuttgart, Pforzheim, Munchen-Unterhaching, Kirchheim-Teck, Weingarten, Ingolstadt,

Ulm, Augsburg

 


 Nizozemska          

Haag

 Srbija

Beograd, Irig, Vrdnik, Niš, Kruševac, Kostolac, Subotica, Novi Sad, Vršac, Gudurica, Ruma, Leskovac, Zaječar, Bor, Zrenjanin

 Švedska

Gaavle

 Švica

Bern, Mägenwil, Basel, Liestal, Lozana, Zürich, Rapperswil, Kreuzlingen, Winterhur, Rickenbach, Luzern

 V. Britanija

London

 Luksemburg

Luksemburg

 Rusija

Moskva

 

 

 

Pouk obiskuje okrog 1600 udeležencev, od tega okrog 900 otrok, 38 otrok pa se uči slovenščino na daljavo. Slovenščino poučuje 14  napotenih učiteljev, 17 nenapotenih in 6 učiteljev na daljavo (skype).

 

 

2. Italijanščina in madžarščina


V skladu s 64. členom Ustave Republike Slovenije imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter pravico, da sodelujejo pri  oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. Zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in mednarodnih obveznosti sta se v Republiki Sloveniji razvila dva različna modela vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne  skupnosti.


2. 1. Italijanščina


Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost  (v obalnih občinah Izola, Koper in Piran) poteka vzgojno izobraževalno delo v  vrtcih in šolah v italijanskem jeziku, slovenski jezik pa je v teh šolah obvezen predmet. Po drugi strani pa je v šolah na tem območju , kjer poteka VIZ v slovenskem jeziku, italijanski jezik obvezen predmet, prav tako pa se z italijanščino seznanjajo tudi otroci v vrtcih s slovenskim jezikom. Italijanščina je torej lahko v vlogi  učnega jezika ali jezika okolja.


Dijakom, ki končajo osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in se vključijo v srednje šole zunaj narodnostno mešanega območja, ter se želijo še naprej učiti italijanski jezik, je zagotovljen brezplačen fakultativni pouk maternega jezika tudi zunaj dvojezičnega območja. 


Izven poselitvenega področja narodnih manjšin je italijanščina v osnovni in srednji šoli v vlogi tujega jezika. Je tudi maturitetni predmet.


Učni načrti / katalogi znanj:
• Italijanščina na OŠ z italijanskim učnim jezikom
• Italijanščina kot drugi jezik v OŠ s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

• Italijanščina kot neobvezni izbirni predmet – učni načrt je isti za vseh šest jezikov, ki se lahko  poučujejo (ang, fra, it, nem, madž, hrv) (4. – 9. razred)
• Italijanščina kot obvezni izbirni predmet (7. – 9. razred)
• Italijanščina kot materinščina v programu gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v Slovenski Istri
• Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik v programu gimnazije na narodno mešanem območju v Slovenski Istri

 


2. 2. Madžarščina


Na narodnostno mešanih območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost je z zakonom določeno dvojezično šolstvo. V dvojezičnih šolah morajo strokovni delavci obvladati oba učna jezika.
Izven poselitvenega področja narodnih manjšin se madžarščina lahko kot tuji jezik poučuje v okviru obveznih in neobveznih predmetov v osnovni šoli.
Učni načrti / katalogi znanj:
• Madžarščina v dvojezični osnovni šoli
• Madžarščina kot drugi jezik v dvojezični osnovni šoli
• Madžarščina kot neobvezni izbirni predmet – učni načrt je isti za vseh šest jezikov, ki se lahko  poučujejo (ang, fra, it, nem, madž, hrv) (4. – 9. razred)

• Madžarščina kot obvezni izbirni predmet (7. – 9. razred)
• Madžarščina kot materinščina v dvojezični slovensko-madžarski  gimnaziji
• Madžarščinakot  drugi jezik v dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji

 

Posebnosti dela vzgojno-izobraževalnega sistema in uresničevanje posebnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja poseben zakon (Zakon o  posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 35/2001). Ta zakon podrobneje ureja posebne cilje vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, posebnosti organizacije, mrežo vrtcev in šol, prilagajanje javno veljavnih programov, določa pa tudi posebne pogoje za strokovne delavce v vrtcih in šolah, dvojezično poslovanje, financiranje izgradnje vrtcev in šol.


2.3. Dvojezičnost


Celovita pravna ureditev italijanske in madžarske narodne skupnosti je urejena z Ustavo RS v členih 5., 11., 61., 62. in 64. Njun položaj in način uresničevanja pravic sta urejena še v področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.


Vlada RS je na 47. redni seji 23. 7. 2015 potrdila Načrt ukrepov Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti 2015–2018.

 

Ukrepi zajemajo tudi dva ukrepa s področja izobraževanja in sicer Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem in Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za italijansko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost v Italiji. Ukrepa sta financirana iz evropskih sredstev. Za vsak projekt je namenjenih 360.000 EUR. Ukrepa se bosta izvajala do leta 2020 leta. Oba ukrepa sta smiselna nadgradnja že zaključenih projektov (gl. spodaj). Gre za kontinuirano podporo razvoju in ohranjanju dvojezičnosti v okviru šolskega sistema na območju poselitve obeh narodnih manjšin. V okviru Medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo,  deluje tudi delovna podskupina za pripravo načrta ukrepov za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti. Njena naloga je tudi spremljanje uresničevanja omenjenih ukrepov.


Zaključeni projekti:
1. Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, 2013-2015,


2. Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev pri jezikih manjšin v italijanskih šolah v Sloveniji in slovenskih oz. dvojezičnih šolah v Italiji, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, 2014 - 2015.

 

 

 

3. Tuji jeziki


Učenje tujih jezikov ima že dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema. Znanje tujih jezikov je bilo v Sloveniji od nekdaj vrednota, kar dokazuje tudi raziskava Eurobarometra  na temo znanja tujih jezikov evropskih državljanov iz leta 2011. 92% vprašanih Slovencev meni, da zna govoriti vsaj en tuji jezik.

 

Hkrati je Slovenija med osmimi državami, kjer več kot polovica (67%) prebivalcev meni, da zna govoriti dva tuja jezika. Tudi Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah iz leta 2011 kaže, da slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah.

V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu pa kar 41% slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnih učnem načrtu.

 

Skupni evropski jezikovni okvir

 


Skupni evropski jezikovni okvir predstavlja skupno osnovo za pripravljanje jezikovnih učnih načrtov, kurikularnih smernic, izpitov, učbenikov itn. v Evropi. Podrobno opisuje, česa vse se morajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje ravni jezikovnega znanja, ki omogočajo, da merimo napredek učencev na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi.

 

Skupni jezikovni okvir naj bi odpravil ovire v sporazumevanju med strokovnjaki na področju sodobnih jezikov, ki izvirajo iz različnih izobraževalnih sistemov v Evropi. Pristojni za organizacijo izobraževalnih dejavnosti, načrtovalci vsebine dela, učitelji, izobraževalci učiteljev, izpitne ustanove itn. si z njim lahko pomagajo, da ocenijo svoje

obstoječe oblike dela, jih umestijo v širši kontekst in se med seboj usklajujejo, da bi izpolnili resnične potrebe učencev, za katere so odgovorni. Vse to in še več dobite v publikaciji "Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje", ki jo je izdal Svet Evrope.


3. 1. Kratek zgodovinski oris in trenutno stanje učenja in poučevanja tujih jezikov v RS


V začetku devetdesetih let je tedanji veljavni predmetnik za osemletno osnovno šolo vključeval poučevanje tujega jezika od petega razreda dalje. Poučevali sta se angleščina ali nemščina. Poleg tujega jezika se je v petem razredu začelo tudi poučevanje srbohrvatskega jezika, katerega učenje pa je trajalo samo eno šolsko leto. Na obeh narodnostno mešanih področjih sta se italijanščina in madžarščina poučevali vseh osem let. Posebej so obstajale tudi osemletne osnovne šole za otroke pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, kjer je bil njihov materni jezik poučevan tri do pet ur tedensko skozi vseh osem let šolanja.


Z uvedbo devetletke 1996 se je prvi tuji jezik premaknil v 4. razred osnovne šole, drugi tuji jezik pa je dobil mesto med obveznimi izbirnimi predmeti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Če je prvi tuji jezik ostal angleščina ali nemščina, pa je bila paleta drugih tujih jezikov širša, nabor le-teh se je z leti še povečal in danes šteje dvanajst tujih jezikov. Nazadnje je bil sprejet učni načrt za učenje in poučevanje kitajščine. Spreminjal pa se je tudi status tujih jezikov: s šolskim letom 2008/09 se je začel postopno uvajati obvezni drugi tuji jezik, proces dokončne uveljavitve pa je bil ustavljen, tako da se je s šolskim letom 2015/16 izteklo obdobje obveznega drugega tujega jezika. Po drugi strani pa je spremenjena zakonodaja omogočila učenje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta že od četrtega razreda dalje. Brez dvoma največji dosežek na področju poučevanja tujih jezikov pa je uvedba novele Zakona o osnovni šoli iz leta 2011, ki je predvidela postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred osnovne šole od šolskega leta 2013/14 dalje. Tako se v šolskem letu 2016/17 vsak drugošolec že uči prvega tujega jezika, kdor pa si želi, pa se ga lahko neobvezno uči že od prvega razreda dalje. Enako velja tudi za otroke na narodnostno mešanih področjih. Drugi tuji jezik je s šolskim letom 2014/15 vstopil v šolski prostor kot neobvezni izbirni predmet od 4. razreda dalje, kot obvezni izbirni predmet pa ostaja v zadnjem VIO.


Od julija do oktobra 2016 je potekala javna razprava o ureditvi položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli. 

Izhodiščni dokument je pripravila Delovna skupina za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, ki jo je novembra 2015 imenovala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in jo vodi državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota.

 

Povzetek prispevkov k javni razpravi

 


3. 2. Učni načrti


Vsi prenovljeni učni načrti za poučevanje tujih jezikov so narejeni na podlagi Skupnega evropskega jezikovnega okvirja (SEJO), ki je nastal v okviru Sveta Evrope leta 2001 in ki predstavlja temeljni strateški dokument skupne evropske jezikovne politike.


Osnovna šola:


• kot prvi tuji jezik se poučujeta angleščina in nemščina od 2. razreda dalje. Prvi tuji jezik se lahko poučuje kot neobvezni izbirni predmet tudi v prvem razredu osnovne šole.
Tuji jezik - angleščina in nemščina v 2. in 3. razredu
Angleščina kot prvi tuji jezik
Nemščina kot prvi tuji jezik


Tuji jezik - angleščina in nemščina kot neobvezni izbirni predmet v 1. razredu


• drugi tuji jezik se lahko poučuje kot:
obvezni izbirni predmet  od 7. – 9. razreda: 12 jezikov
 angleščina
 nemščina
francoščina
 italijanščina
 španščina
ruščina
 madžarščina
 hrvaščina  

    srbščina
 makedonščina
 kitajščina
 latinščina

 


neobvezni izbirni predmet od 4. - 9. razreda: 5 jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, hrvaščina, madžarščina) 

 

Srednja šola:


Prvi tuji jezik je vključen v vse srednješolske programe, razen v programe nižjega poklicnega izobraževanja.


• Prvi tuji jezik (ANG, NEM) v srednjem poklicnem, srednje strokovnem in srednjem poklicno-tehniškem izobraževanju

 

Katalog velja za programe SPI, SSI in PTI in za oba jezika (ang, nem)

 


• Prvi tuji jezik v splošni, klasični in strokovni gimnaziji
Angleščina
Nemščina


Drugi tuji jezik je vključen v nekatere programe srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja

 

Katalog velja za vse programe, ki imajo v obveznem delu kurikula (t.j. A-delu) 2. tuji jezik. To so aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, gastronomija, logistični tehnik, tehnik varovanja. Velja za vse jezike, ki nastopajo v teh programih kot 2. tuji jezik.

 

Tuji jezik v programih SSPI nastopa še v tretji vlogi, t.j. kot del odprtega kurikula šole. V tem primeru se pojavlja pod različnimi poimenovanji kot so Strokovna terminologija v tujem jeziku, Jezik stroke, Strokovna angleščina/nemščina, ipd. Poimenovanje, število ur ter katalog znanja določi šola.


Drugi/tretji tuji jezik na splošni, klasični in strokovni gimnaziji je lahko obvezni ali izbirni predmet ter eden izmed izbirnih predmetov na maturi.
Angleščina
Nemščina
Francoščina
Italijanščina
Španščina
Ruščina
Latinščina
Grščina (neposodobljen učni načrt)

 

Slovenski učitelji tujih jezikov se z namenom povezovanja in skupnega delovanja izven formalnih okvirjev povezujejo v društva po posameznih jezikih.

3. 3. Nemška jezikovna diploma


Na podlagi dvostranskega sporazuma o sodelovanju v kulturi med vladama Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije, podpisanim 18.6.1993, ter Zapisnika tretjega zasedanja Mešane slovensko-nemške komisije za sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja, podpisanim 15.05.2002 v Ljubljani, ministrstvo pristojno za izobraževanje že od leta 1998 podpira izvajanje programa Nemške jezikovne diplome (DSD).


V okviru izvajanja tega programa se je v Sloveniji vzpostavila mreža osnovnih in srednjih šol, kjer se dijake in učence pripravlja na opravljanje DSD na I. (A2/B1) in II. (B2/C1) ravni, v letu 2016/17 pa se prvič izvaja tudi DSD PRO, ki je še posebej namenjena strokovnim in poklicnim šolam. Pri tem dijakom in učencem pomagajo tako slovenski učitelji nemškega jezika kot tudi nemški programski učitelji, ki jih je v Slovenijo napotila nemška stran (nemška Centrala za šolstvo v tujini) in ki jih je v preteklosti sofinanciralo tudi ministrstvo pristojno za šolstvo. Kljub zaostrenim finančnim razmeram, ki ne omogočajo več sofinanciranja nemških programskih učiteljev, pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport še naprej podpira izvajanje programa nemške jezikovne diplome, saj le-ta omogoča dijakom doseganje višje ravni znanja nemščine pri vseh štirih jezikovnih spretnostih ter jim omogoča, da izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo Zvezna republika Nemčija in druge države z nemščino kot uradnim jezikom tako na področju študija kot zaposlovanja.


Seznam šol, za katere je MIZŠ izdalo soglasja za opravljanje nemške jezikovne  diplome:


1. Gimnazija Bežigrad
2. Prva Gimnazija Maribor
3. II. gimnazija Maribor
4. Gimnazija Ptuja
5. Gimnazija Novo mesto
6. Gimnazija Kamnik, Šolski center Rudolfa Maistra
7. Srednja ekonomska šola Celje
8. Gimnazija Franceta Prešerna Kranj
9. Gimnazija Murska Sobota
10. Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer
11. Srednja šola Črnomelj
12. Gimnazija Želimlje
13. Dvojezična srednja šola Lendava
14. Gimnazija Jožeta Plečnika
15. Osnovna šola Kapela
16. Dvojezična osnovna šola Lendava
17. Gimnazija Jesenice
18. Gimnazija Poljane
19. Srednja šola Slovenska Bistrica
20. Gimnazija Kranj
21. Šolski center Slovenj Gradec – Gimnazija
22. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota


3. 4. Certificiranje znanja tujih jezikov

 

Republika Slovenija je septembra 2015 zaključila s procesom umeščanja nacionalnih izpitov iz angleškega jezika v Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO), trenutno pa se zaključuje tudi umeščanje nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika. Postopke pripravlja, izvaja in vodi Državni izpitni center. Da bi olajšali mobilnost in hkrati tudi povratno pozitivno vplivali na poučevanje in učenje tujih jezikov, je ministrica, pristojna za izobraževanje novembra 2016 sprejela Pravilnik o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika.


Vsi kandidati, ki na nacionalnih izpitih iz tujih jezikov v okviru splošne, poklicne mature in izpitih za odrasle dosežejo potrebno število odstotnih točk, bodo prejeli javno veljavni certifikat z naslednjo evropsko ravnjo znanja tujega jezika:


– B1 na poklicni maturi,


– B1 in B2 na splošni maturi, na osnovni in višji ravni zahtevnosti,


– A2, B1 in B2 pri izpitih na osnovni in višji ravni za odrasle.


Certifikat na podlagi tega pravilnika iz znanja angleškega jezika bo možno dobiti od leta 2014 dalje, za ostale jezike pa predvidoma od leta 2015 dalje.

 

3.5 Tuji jeziki stroke


Visokošolsko poučevanje in učenje tujih jezikov stroke (=TJS) vključuje učenje tujih jezikov bodisi za izvajanje določenega poklica po zaključeni diplomi bodisi učenje tujih jezikov stroke za posebne študijske namene v nadaljevanju dodiplomskega ali podiplomskega študija. 


Tuji jeziki stroke se poučujejo v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Prevladuje angleščina, sledijo nemščina, francoščina, italijanščina in španščina. Strokovna področja so zelo različna in obsegajo tehnične vede (npr. tekstil, varnost, biomedicina, kemija, geotehnologija, grafika, letalstvo, strojništvo, promet, gradbeništvo), družboslovne (npr. sociologija, mednarodni odnosi, medijske komunikacije, turizem, teologija, evropske študije) in poslovne vede ter humanistiko (npr. zgodovina, etnologija in kulturna antropologija).

4. Materni jeziki otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik

 

V to skupino spadajo štiri večje skupine šolajočih se:
1. Priseljenci
2. Pripadniki manjšin
3. Romi
4. Gluhi

 

 

4. 1. Priseljenci


Za priseljence, otroke priseljencev oz. pripadnike drugih narodnostni v Sloveniji se v skladu z zakonodajo organizira pouk maternih jezikov in kultur, katerega osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine, saj boljše znanje enega jezika vpliva na dvig skupne sporazumevalne zmožnosti.

 

 


 
Pravne podlage:
 Direktiva Sveta Evropske skupnosti  o izobraževanju otrok delavcev migrantov (77/486/EGS),

 Resolucija Sveta Evropske unije o evropski strategiji za večjezičnost (2008/C 320/01, z dne 21. novembra 2008)

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen)

 Zakon o osnovni šoli (8. člen)

 Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018


Vsako leto ob začetku šolskega leta MIZŠ objavi povabilo (.doc) šolam, da oddajo prošnjo za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke priseljencev. V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanje tega pouka. MIZŠ na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 EUR na vsakega učenca. Od tega 15 EUR ostane šoli za stroške prostorov, 30 EUR pa je na razpolago učitelju za  kritje materialni stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna «druga« stran: izvorna država oz. starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec.


Na koncu šolskega leta lahko udeleženci dopolnilnega pouka prejmejo tudi potrdilo s strani MIZŠ.  Za to mora pravočasno poskrbeti učitelj.


Strokovna podpora:
 Načrt/usmeritve za dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur za pripadnike drugih jezikovnih in kulturnih skupnosti v Sloveniji, Dragica Motik, Melita Steiner, Ljubljana, marec 2012


 Izobraževanje za učitelje dopolnilnega pouka 1x letno na ZRSŠ. Dosedanje teme:


◦ 2013: novi didaktično - metodični pristope pri poučevanju znotraj slovenskega šolskega sistema, primeri dobre prakse pri poučevanju v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v tujini.
◦ 2014: spodbujanje socialnega učenja
◦ 2015: kreativni pristopi pri poučevanju maternih jezikov in kultur
◦ 2016: praktične vaje, ki temeljijo na slikovnem gradivu Slika jezika. Vsi udeleženci so didaktično gradivo tudi brezplačno prejeli.

 

Seznam vključenih jezikov, šol, število učencev in porabljena sredstva.

 

4. 2. Pripadniki manjšin


V Republiki Sloveniji imata obe uradni manjšini pravico do uporabe svojega maternega jezika (italijanščine in madžarščine). V okviru šolskega siszema sta se vzpostavila dva različna modela, ki to omogočata. Več o tem v poglavju o madžarščini in italijanščini.

 

 

4. 3. Romi


Materni jezik Romov je romščina.

 

Pri vstopu v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor se morajo romski otroci slovenščine  šele naučiti. Bistvenega pomena je zgodnje vključevanje romskih otrok v vrtce, saj na ta način precej izboljšajo jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, se lažje vključijo v šolo in dosežejo boljše učne rezultate.


V šolskem letu 2016/17 potekajo prizadevanja, da bi se začel izvajati tudi dopolnilni pouk romskega jezika in kulture za romske otroke.


Julija 2015 je bila na MIZŠ v okviru projekta Sveta Evrope QualiRom organizirana dvodnevna delavnica na temo romskega jezika. V okviru usposabljanja »Romski jezik kot evropski manjšinski jezik« so udeleženci pridobili znanje o romskem jeziku kot evropskem manjšinskem jeziku (zgodovina in struktura jezika, sociolingvistika, dialektologija), značilnostih romskih dialektov v Sloveniji in različnih načinih implementacije romskega jezika v vzgojno-izobraževalni sistem. Posebna pozornost je bila posvečena predstavitvi ciljev in rezultatov projekta QualiRom, ozaveščanju o statusu in pomenu romskega jezika ter izmenjavi izkušenj in izzivov na področju vključevanja romskega jezika v vzgojno-izobraževalni proces.


Usposabljanje je bilo še posebej koristno za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, ki se pri svojem delu srečujejo z romskimi otroki in njihovimi starši. Na usposabljanju so imeli udeleženci možnost seznaniti se z uporabo didaktičnih pripomočkov, ki so bili razviti v sklopu projekta QualiRom z namenom poučevanja in učenja romščine. Na področju vključevanja romskega jezika v vzgojno-učni proces obstaja namreč problem pomanjkanja dobro usposobljenih učiteljev ter kakovostnih didaktičnih pripomočkov. To usposabljanje je zato predstavljalo pomemben korak naprej, da se romski jezik v vzgoji in izobraževanju začne obravnavati kot prednost, in ne ovira.

 

 

4. 4. Gluhi in slovenski znakovni jezik

 

Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto slušnega prenosnika uporabljajo vidni prenosnik. Mednje sodi tudi slovenski znakovni jezik (SZJ), ki je avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije.


Po naših podatkih je v osnovno šolo v šolskem letu 2016/17 usmerjenih 182  gluhih in naglušnih učencev (to je 1,8 % od vseh učencev s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli), v srednjih šolah pa 58 dijakov (oziroma 1,4 % od vseh dijakov s posebnimi potrebami v redni srednji šoli). Poleg tega se v prilagojenih programi v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izobražuje 25 osnovnošolcev in 24 dijakov.


V prilagojenih programih se učenci in dijaki učijo slovenskega znakovnega jezika v okviru specialno pedagoškega predmeta Komunikacija. V rednih osnovnih šolah pa le pri interesni dejavnosti slovenskega znakovnega jezika.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za učence in dijake v rednih šolah zagotavlja tolmače za slovenski znakovni jezik, ki prihajajo iz zavodov, ki so ustanovljeni za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih otrok.


Na Zavodu RS za šolstvo deluje delovna skupina, ki pripravlja predlog o umestitvi slovenskega znakovnega jezika v prilagojene programe za gluhe in naglušne otroke ter v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v vrtcu, osnovni in srednji šoli. V pripravi je učni načrt za izbirni predmet ter prenova specialno pedagoškega predmeta Komunikacija.

 

 

V okviru Evropskega centra za moderne jezike, ki deluje v okviru Sveta Evrope v Gradcu, je v letih 2012-2015 potekal projekt PROSIGN, katerega namen je bil vključitev znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir.

 

Projekt PROSIGN se bo nadaljeval v letih 2016-2019 v okviru projekta Spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika. Marca 2017 je bila organizirana delavnica, ki se je je udeležila tudi dva predstavnika Slovenije.

 

 

5. Večjezičnost

 

Večjezičnost velja za temeljno načelo Evropske unije, je družbeno dejstvo in nuja vsakega posameznika . Usklajen soobstoj številnih jezikov v Evropi je močan simbol prizadevanja Evropske unije za združenost v različnosti, ki je eden izmed temeljev evropskega projekta. Jeziki določajo osebne identitete, hkrati pa so del skupne dediščine. Lahko so most, ki nas povezuje z drugimi ljudmi, lahko nam približajo druge dežele in kulture ter tako spodbudijo medsebojno razumevanje. Uspešna politika večjezičnosti lahko izboljša življenje državljanov, saj lahko poveča njihove možnosti za zaposlitev, poenostavi dostop do storitev in pravic ter prispeva k solidarnosti z okrepljenim medkulturnim dialogom in socialno kohezijo. S tega vidika je lahko jezikovna raznolikost dragocena prednost, še zlasti v današnjem globaliziranem svetu.


V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov: angleški, bolgarski, češki, danski, estonski, finski, francoski, grški, hrvaški, irski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nemški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, španski in švedski jezik, več kot 60 drugih avtohtonih jezikov (na primer baskovščina, katalonščina, frizijščina, samijščina, valižanščina in jidiš), 450 govorjenih jezikov. Več o politiki večjezičnosti v EU je dostopno na njihovi spletni strani.


V Priporočilih Sveta ministrov državam članicam Sveta Evrope R št. (98) 6  je med političnimi cilji na področju sodobnih jezikov zapisano:

  • Vsem Evropejcem omogočiti potrebno znanje za izzive vedno večje mednarodne
    mobilnosti in tesnejšega sodelovanja ne le na področjih izobraževanja, kulture in
    znanosti, temveč tudi v trgovini in industriji.
  • S pomočjo učinkovitejšega mednarodnega sporazumevanja spodbujati medsebojno
    razumevanje in strpnost, spoštovanje identitet in kulturne raznolikosti.
  • Ohranjati in razvijati bogastvo in raznolikost evropskega kulturnega življenja s po-
    močjo večjega medsebojnega poznavanja nacionalnih in regionalnih jezikov, vključ-
    no s tistimi, ki se redkeje poučujejo.
  • Zadovoljevati potrebe večjezične in večkulturne Evrope z razvijanjem sposobnosti
    Evropejcev, da bodo pri medsebojnem sporazumevanju premagovali jezikovne in
    kulturne meje, za kar je treba spodbujati trajno, vseživljenjsko prizadevanje in vzpo-
    staviti organizacijsko podlago ter financiranje na vseh ravneh izobraževanja.
  • Preprečiti nevarnosti, ki bi jih lahko povzročila marginalizacija tistih, ki ne bodo
    obvladali potrebnih spretnosti za sporazumevanje v interaktivni Evropi.

 

 

Skupni evropski jezikovni okvir razlikuje dva vidika večjezičnosti: raznojezičnost (ang. plurilingaulism) in večjezičnost (ang. multilingualism). Raznojezičnost pomeni znanje več jezikov, večjezičnost pa soobstoj različnih jezikov v nekem okolju. Večjezičnost v okviru izobraževalnega sistema lahko spodbudimo preprosto tako, da povečamo število jezikov, ki so na voljo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ali tako, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika, ali tako, da zmanjšujemo prevlado angleščine v mednarodnem sporazumevanju.


Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. V preteklih letih je zvrstilo veliko projektov na nacionalni ravni, v katerega so bili vključeni tako vzgojno-izobraževalni kot javni zavodi ter univerze. Nekateri projekti so se zaključili, drugi se nadaljujejo, nekateri so se začeli na novo.


 Skupni evropski jezikovni okvir je nastal v okviru Sveta Evrope leta 2001. Dokument podrobno opisuje, česa vse se morajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje ravni jezikovnega znanja od A1 do C2, ki omogočajo, da merimo napredek učečih na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi. Prevod v slovenski jezik je nastal leta 2011.


 Prerezi politike jezikovnega izobraževanja v Sloveniji, 2003 - 2005: analiza politike jezikovnega izobraževanja v Sloveniji. Glavni namen dejavnosti je bil dati državam članicam Sveta Evrope možnost za »samoocenjevanje« jezikovne politike v duhu dialoga s strokovnjaki Sveta Evrope in jim omogočiti, da se osredotočijo na morebiten prihodnji razvoj jezikovne politike v državi. Potrebno je poudariti, da v okviru omenjenega projekta nikakor ni šlo za »zunanje ocenjevanje«; šlo je za proces presoje šolskih oblasti in civilne družbe, strokovnjaki Sveta Evrope pa so imeli vlogo svetovalcev v luči procesa priprave priporočil in svetovanja za nadaljnji razvoj jezikovne politike.


 Asistenti/gostujoči učitelji pri pouku tujega jezika, 1994 – 2012: uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum.


V okviru projekta je bila izdelana tudi študija The Language Assistant Scheme in Slovenia. A Baseline study. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in The British Council Slovenia, Ljubljana, 2001.


 Evropski oddelki, 2004 - 2014: programska prilagoditev gimnazije, ki je poskusila sistemsko umestiti tuje učitelje (tj.  rojene govorce) v programe slovenskih šol. Evropski oddelki pa so že na samem začetku poleg okvira za vključitev tujih učiteljev v naš šolski sistem ponudili tudi specifičen način pristopa k oblikovanju izvedbenega kurikula gimnazije. (Končno poročilo).


 Sporazumevanje v tujih jezikih, 2008-2010, katerega cilja je bil nadaljevanje sistematičnega vključevanja tujih učiteljev v šolski izvedbeni kurikulum, oblikovanje nacionalne mreže šol za obogateno učenje tujih jezikov (matične šole, partnerske, satelitske), uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov, uvajanje tujega jezika in medkulturnega/medjezikovnega uzaveščanja v prvo obdobje OŠ ter razvijanje sodelovalne organizacijske kulture.

 

Obogateno učenje tujih jezikov 2010-2012, 2012-13, 2013-2015: razvoj novih pristopov k tujejezikovnemu pouku, ki so temeljili na kompleksni strategiji vključevanja tujih učiteljev tujih jezikov v šolske izvedbene kurikule. Skladno s sodobnimi teoretičnimi in empiričnimi dognanji je projekt koncipiral umeščanje tujih učiteljev v življenje in delo slovenskih osnovnih in srednjih šol kot strategijo za pedagoško-didaktično nadgradnjo tujejezikovnega pouka.

 

Nemški programski učitelji oz. nemška jezikovna diploma1998


  Vzpodbujanje učenja in poučevanja francoščine v osnovni šoli,  2003-2005. Namen projekta je bil promovirati učenje francoščine kot izbirnega predmeta v OŠ. Ostali operativni cilji: strokovno spopolnjevanje učiteljev FR, izdelati priporočila za izvajanje FR kot ID, mreža učiteljev FR v OŠ, banka učnih gradiv na internetu, dodatna učna gradiva in oprema za šole, seznanjanje učiteljev FR v SŠ. Rezultati dvoletnega projekta: 5 seminarjev za učitelje FR v OŠ s francoskimi in slovenskimi strokovnjaki (+ 1 seminar 06), 3 strokovna srečanja za vse udeležence projekta, nakup didaktičnih gradiv, dvoletna naročnina na revijo Allons-y! za vse šole v projektu, Priporočila za poučevanje FR kot ID v OŠ ter za prehajanje iz skupine FrID v skupino FrIP in obratno v tretjem triletju, seznam učbenikov in metod, izdelava didaktičnih gradiv, brošura za promocijo francoščine v OŠ, nastanek mreže šol (pod okriljem ZRSŠ), obveščanje javnosti preko interneta ter ravnateljev z dopisi in obveščanje učiteljev FR v SŠ (v okviru študijskih skupin). Rezultati glede na izhodiščno stanje:


 2002/03 – 2 šoli FR IP
 2003/04 – 34 šol FR IP (695 učencev)
 2004/05 – 63 šol FR IP (1378 učencev)
 2005/06 – 85 šol FR IP (2047 učencev)

 

 Evropski jezikovni listovnik – instrument samopreverjanja in samovrednotenja

 CROMO, medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+. Nastal je v okviru dvoletnega sodelovanja med strokovnimi inštitucijami v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Posebno pozornost namenja vrednotenju medkulturnih in medregijskih izkušenj ter metakognitivnim jezikovnim strategijam kot prvemu koraku pri premagovanju in prestopanju meja na obmejnih področjih (primarno na področju Furlanije Julijske krajine, na avstrijskem Koroškem ter v Sloveniji). Publikacija v tiskani obliki je še na voljo na MIZŠ (brezplačno).
 

 Evropsko jezikovno priznanje (»the European Language Label«) se v Sloveniji dodeljuje že od leta 2002 dalje. Evropska komisija želi s to pobudo prispevati k večjemu ozaveščanju o pomenu jezikovne raznolikosti v Evropi. Sprva se je EJP pocdeljevalo slovenskim projektom s področja učenja in poučevanja jezikov vsako leto, v zadnjem času pa na dve leti. Osrednja institucija, ki organizira podeljevanje Evropskega jezikovnega priznanja v Sloveniji je CMEPIUS.


 26. september – evropski dan jezikov: pobudo za praznovanje je leta 2001 podal Svet Evrope, kasneje se je obeležitvi tega dneva pridružila tudi Evropska komisija. Evropski dan jezikov je namenjen osveščanju o bogati kulturni in jezikovni raznolikosti v Evropi, spodbujanju učenja jezikov ter vseživljenjskega učenja za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Vsako leto se na ta dan zvrsti veliko dogodkov in aktivnosti, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. V okviru Sveta Evrope to pobudo organizira Evropski center za moderne jezike, v Sloveniji pa je koordinatorica pobuda dr. Liljana Kač z Zavoda RS za šolstvo.


 ROPP (Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom  in kulturam) in pluralistični pristopi v Sloveniji: Izraz pluralistični pristopi k jezikom in kulturam se nanaša na didaktične pristope, ki v učnem procesu vključujejo sočasno rabo več jezikov ali kultur (ali vsaj več kot enega jezika). Pluralistični pristopi so nasprotje pristopom, ki bi jih lahko poimenovali ”edninski”, saj ti temeljijo na samo enem jeziku ali eni kulturi. Taki edninski pristopi so se uveljavili v obdobju strukturalne in kasneje ”komunikativne” metode, kjer prevajanje in navezovanje na prvi jezik ni bilo zaželeno. Metodologijo poučevanja jezikov so v zadnjih tridesetih letih zaznamovali štirje pluralistični pristopi:


• jezikovno prebujanje
• medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki
• medkulturni pristop
• integriran didaktični pristop k različnim jezikom

Referenčni okvir so razvili strokovnjaki v okviru projekta FREPA-CARAP  Evropskega centra za moderne jezike, Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z MIZŠ pa od leta 2014 dalje pristope preizkuša v slovenskem izobraževalnem prostoru. Referenčni okvirz vsemi opisniki je preveden tudi v slovenski jezik.


Dokumenti na temo večjezičnosti:
Evropska unija – pravne/strokovne podlage:
• Direktiva Sveta Evropske skupnosti z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov (77/486/EGS) – dolžnost zagotavljanja učenja slovenščine kot učnega jezika ter priporočilo za ohranjanje maternih jezikov priseljencev (pravna podlaga)

• Council conclusions on multilingualism and the development of language competences, 2014

• Council conclusions on language competences to enhance mobility, 2011

• Council conclusions on competences supporting lifelong learning and the “new skills for new jobs” initiative, 2010

• Council Resolution on a European strategy for multilingualism, 2008

• priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje

• Okvirna strategija za večjezičnost, 2005

 

 

Svet Evrope – strokovne podlage:


• Priporočilo v zvezi s pomenom obvladovanja učnega jezika/ov za doseganje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju in za učno uspešnost Recommendation on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in education and for educational success (april 2014)

 

V okviru Sveta Evrope deluje tudi Evropski center za moderne jezike (ECMJ)


Center za spodbujanje odličnosti jezikovnega izobraževanja v Evropi


Sodobno evropsko družbo zaznamujejo bogata jezikovna in kulturna pestrost, migracije in mobilnost. Če pa cenimo te vrednote, se moramo nujno spopasti tudi z izzivi, ki jih prinašajo.
Ob zavedanju, da je znanje jezika ključno za udejanjanje vseživljenjskega učenja, je Svet Evrope za pomoč pri soočanju s temi izzivi ustanovil Evropski center za moderne jezike, posebno ustanovo, katere glavna naloga je spodbujanje odličnosti in razvoj novosti na področju poučevanja jezikov in pomoč Evropejcem pri bolj učinkovitem učenju jezikov.


Ustanovljen v Gradcu, v Avstriji, Evropski center za moderne jezike že od leta 1995 sodeluje s strokovnjaki in pomaga državam članicam pri uvajanju in izvajanju učinkovite politike jezikovnega izobraževanja.

Temelječ na vrednotah Sveta Evrope in njegovega pionirskega dela na področju jezikovnega izobraževanja je Evropski center za moderne jezike idealen za vlogo povezovalca pri razvoju poučevanja in učenja tujih jezikov.

 

Razvojni projekti, delavnice, podpora in svetovanje
Glavna značilnost Evropskega centra za moderne jezike je organizacija mednarodnih projektov na področju jezikovnega izobraževanja. Projekte vodijo mednarodne skupine strokovnjakov in so v glavnem namenjeni izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na tem področju. 


Projekti so organizirani v okviru štiriletnih programov. Sedaj poteka že peti takšen program z naslovom »Jeziki v središču učenja«. Projekti naslavljajo področja, ki so se izkazala za prednostna v vseh državah članicah. Projekti so izbrani na javnem razpisu. Trenutno se je delo začelo na osmih projektih, dva projekta pa sta še v fazi priprave.

V okviru programa potekajo vsako leto številne delavnice, na katere vsaka država članica pošilja svoje kandidate. Le-ti naj bi po povratku domov razširili informacije o seminarju/delavnici, pridobljeno znanje vključili v svoje nadaljnje delo, se pri tem tudi aktivneje  povezali s kolegi, ustreznimi institucijami ter tako pripomogli k dvigu kvalitete poučevanja jezikov v matični državi.

 

Delo Evropskega centa za moderne jezike daje oprijemljive rezultate, ki so ustvarjeni za praktično uporabo pri poučevanju jezikov, za uradnike, snovalce kurikula, pripravljavce testov, ocenjevalce, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce na šolah, starše... V času svojega obstoja je Center izdal že čez 200 knjig, publikacij, zgoščenk, DVDjev ter  informativnih letakov, ki so brezplačni in na voljo širši javnosti. Prav tako je ECML ustvaril platformo za zbiranje in diseminacijo informacij, za spodbujanje razprav in izobraževanje multipliktorjev v vseh zadevah povezanih z jezikovnim izobraževanjem.

 

Države članice (junij 2017)


Albanija, Andora, Armenija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Latvija, Litva, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Črna gora, Norveška, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Švedska, Švica, »bivša jugoslovanska republika Makedonija«.
 
Glavna telesa ECMJ so:


Upravni odbor (UO)
Centrov izvršilni organ, ki določi in sprejme štiriletni program, nadzoruje njegovo izvajanje in upravljanje s sredstvi Centra. Sestavljajo ga po en predstavnik vsake države članice. Slovenijo zastopa ga. Bronka Straus iz Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport (bronka.straus(at)gov.si).


Biro
Sestavljajo ga predsednik upravnega odbora, dva namestnika predsednika in štirje člani, ki so izbrani zmed članov Upravnega odbora. Biro je bolj tesno povezan z vsakdanjim delom Centra in sprejema letni program dejavnosti. Slovenska predstavnica UO Bronka Straus je trenutno tudi članica biroja in ena izmed dveh namestnic predsednice. Predsednica biroja in upravnega odbora je Ursula Newby, predstavnica Avstrije.


Nacionalna ustanova  za imenovanja udeležencev
Gre za uradne institucije v vsaki državi članici, ki so odgovorne za imenovanje udeležencev v dejavnosti Centra. V Sloveniji je to Sektor za razvoj šolstva na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (ga. Bronka Straus, bronka.straus(at)gov.si).

 

Nacionalna ustanova za stike
Pomaga pri diseminaciji strokovni izsledkov in publikacij Centra in informacij o njegovem delu s pomočjo nacionalnih mrež. V Sloveniji je za to vlogo zadolžen Zavod RS za šolstvo (ga. Susanne Volčanšek, susanne.volcansek(at)zrss.si)

 

Avstrijsko združenje (Združenje EFSZ)
Ustanovile so ga avstrijske oblasti za vzdrževanje infrastrukture Centra in lokalnega povezovanja v Gradcu.