Skoči na vsebino

KONFERENCA OECD

 

 

 

 

 

MEDNARODNA KONFERENCA »ŠOLA IN TRAJNOSTNA ARHITEKTURA«

 

 

 

Na Ljubljanskem gradu je 1. in 2. oktobra 2009 potekala mednarodna konferenca o trajnostni arhitekturi na področju načrtovanja in gradnje vrtcev ter šol. Konferenco je organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom v Ljubljani in OECD-Centre for Effective Learning Enviroments.

 

 

 Izhodišča in cilji konference

 

Trajnostni razvoj je tako rekoč imperativ sodobne vzgoje, toliko bolj javne vzgoje v vrtcu in šoli. Prav zato ni samo (nova) učna vsebina ali tema, temveč si vrtci in šole prizadevajo, da bi bila načela trajnostnega razvoja vgrajena v sam način življenja in dela v vrtcu in šoli. Pa ne samo priložnostno ('dnevi dejavnosti', 'šola v naravi') ali na način projektnega dela ('eko šola'), temveč v največji možni meri v učenčevo najbolj vsakdanjo izkušnjo šolskega prostora in življenja v njem. Kje drugje iskati enega najboljših virov in opor učenja o trajnostnih vrednotah, če ne (tudi) v prostoru samem, v neposrednem stiku s trajnostno arhitekturo? V kolikšni meri sama (pred)šolska zgradba (arhitektura) uteleša načela trajnostnega razvoja?

 

Trajnostna arhitektura v prvi vrsti pomeni kakovostno arhitekturno oblikovanje in je več od vprašanja učinkovite rabe energije in zelene gradnje – vključuje širšo okoljsko, ekonomsko in socialno dimenzijo. Paradigma trajnostnega razvoja nas dodatno zavezuje k večjemu ozaveščanju prostora, (ne)kulture bivanja ter prav zato večjemu uveljavljanju strokovnosti pri oblikovanju prostora. Ali ustrezna zakonodajna določila in razvojne strategije, dani proračunski okviri itn. omogočajo uveljavljanje strokovnosti in uresničevanje trajnostne arhitekture vrtcev in šol?

 

S konferenco želimo prispevati k dvigu strokovne odgovornosti in sodelovanja vseh pristojnih za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje (pred)šolskih objektov in prostorov – tako strokovnjakov posameznikov kot institucij in njihovih politik. In nenazadnje želimo opozoriti na pomen sodelovanja tudi s samimi neposrednimi uporabniki prostora (ravnatelji, učitelji, učenci).

 

 

 

O konferenci

 

Osrednje dogodke na konferenci so predstavljali raznoliki predavateljski prispevki, med slovenskimi naj posebej omenimo predavanje dr. Pavla Gantarja, dr. Eve Dolar Bahovec in Miha Dešmana, med tujimi pa sta izstopala in zagotovo predstavljala 'vrh konference' prof. Juhani Pallasmaa, finski arhitekt in prof. dr. Herman Hertzberger, nizozemski arhitekt iz skupine najslavnejših in najuspešnejših sodobnih arhitektov šolskih zgradb.

 

Drugi osrednji dogodki so bili še: razstava izbranih primerov dobre šolske arhitekturne prakse v svetu in pri nas (vrtce in šole izbrali ter razstavo pripravili arhitektki Maja Ivanič in Špela Kuhar, avtorici knjige Sodobna arhitektura šol v Sloveniji 1991-2007), organizirani obiski/ogledi treh izmed razstavljenih primerov iz Ljubljane: Vrtec Mravljinček (arhitekt Boris Briški), Osnovna šola Hinka Smrekarja (Emil Navinšek, Boris Briški) in Srednja zdravstvena šola (Jurij Kobe), ter panelna razprava, dinamični zaključek konference.

 

Posebej naj omenimo dva pomembna 'dodatka' k razstavi izbranih primerov dobre arhitekturne prakse vrtcev in šol: spominsko vitrino, posvečeno Emilu Navinšku, ki v strokovni javnosti ni znan le po največjem številu šol ('Navinškove šole'), temveč po svojem prenoviteljskem projektu, ti. revolucionarnem brezkoridornem arhitekturnem sistemu. Navinškove šole so šole brez hodnikov! Eno so obiskali tudi udeleženci konference – Osnovno šolo Hinka Smrekarja v Ljubljani. Spominsko vitrino je pripravila arhitektka Janja Barši.

 

Drugi pomembni dodatek k razstavi  predstavljajo povzetki rezultatov anketiranja uporabnikov (ravnateljev, učiteljev, učencev, staršev) in arhitektov izbranih vrtcev in šol  (pripravili Ksenija Bregar Golobič in Janja Barši z Ministrstva za šolstvo in šport).

 

V programski del konference je bila vključena še gledališko-plesna predstava »The End«,avtorice Male Kline. Sama o njej pravi, da je »poskus odpiranja prostora komunikacije« (youtube.com), nenazadnje tudi komunikacije s samim prostorom in o samem prostoru.

 

 

Predavanja in drugi prispevki na konferenci

 

  • Richard Yelland: Welcome Speech (doc)
  • Dr. Pavel Gantar: Na poti k trajnostnemu urbanizmu (ppt)
  • Dr. Eva Dolar Bahovec: The touch of class - filozofija, arhitektura in šolanje (doc)
  • Prof. Juhani Pallasmaa: Mental and existential ecology (doc)
  • Dr. Herman Hertzberger: Space and learning (pdf)
  • Emil Navinšek o šolskih hodnikih (doc)
  • Miha Dešman: Kakšna naj bo šolska arhitektura – pasivna ali aktivna? (pdf)
  • Dr. Toshiharu Ikaga: Planning school buildings in a low carbon society (ppt)
  • Jane Briginshaw: The road to zero carbon - Suistanable schools in the UK (ppt)
  • Teresa Heitor: School Modernization in Portugal – Towards a suistanable model of intervention (doc) (pdf)
  • Giorgio Ponti: The educational quality facilities – project in Italy and the suistanability inputs (pdf)
  • Maja Ivanič in Špela Kuhar: Šola vzgaja (pdf)
  • Ksenija Bregar Golobič in Janja Barši: Glas uporabnika in refleksija arhitekta – rezultati anketiranja (doc)
  • O šolskih hodnikih arhitekti in uporabniki šol (doc)