Skoči na vsebino

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 2005

Priznanja so bila podeljena 30. junija 2005 v Vili Podrožnik. Slavnostni govornik je bil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan.


Priznanje Ambasador Republike Slovenije za raziskovalne dosežke v znanosti so prejeli:

 

 


Akademik prof. dr. Aloiz Kralj


Akademik Alojz Kralj, profesor Fakultete za elektrotehniko in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, se odlikuje z bogato, odmevno in zelo raznovrstno mednarodno znanstveno dejavnostjo. Raziskoval in predaval je na ameriških univerzah v Los Angelesu, Philadelphiji in Chicagu. Med tujimi priznanji se posebej odlikuje naziv IEEE Fellow, ki ga je najpomembnejša mednarodna organizacija inženirjev elektrotehnike doslej podelila le trem Slovencem. Je avtor knjige o funkcionalni električni stimulaciji, ki jo je založba CRC Press v svojih publikacijah označila za uspešnico in je bila kasneje prevedena v korejščino. Je član uredniških odborov pomembnih mednarodnih revij. Vodil je vrsto raziskovalnih programov in projektov, ki so jih financirale ZDA. Edinstveno je njegovo intenzivno delovanje v okviru European University Association. Vodil je evalvacijo štirih evropskih univerz in kot član ocenjevalne komisije sodeloval pri ocenjevanju še nadaljnjih šestih univerz. O samoocenjevanju, zunanjem ocenjevanju, zagotavljanju kakovosti in managementu univerz je predaval na več kot dvajsetih mednarodnih seminarjih. Bil je konzultant za zagotavljanje visokega šolstva v Estoniji in ocenjevalec raziskovalnih projektov na Irskem. Kot rektor Univerze v Ljubljani je predsedoval rektorski konfrenci Alpe Adria, kot podpredsednik SAZU pa je navezal stike z več akademijami. V svoji dolgi raziskovalni karieri je imel, in jo še vedno ima, vrsto vabljenih predavanj.



Akademik prof. dr. Ivan Kreft


Akademik Ivan Kreft je uveljavljen strokovnjak na področju prehranske tehnologije. Njegovo delo posega na področje genetike rastlin, kjer je najvidnejše rezultate dosegel pri raziskavah biotske raznolikosti rastlin. Uvedel je nekaj novih metod uporabe rastlinskih genetskih označevalcev, ki so danes pri nas splošno razširjene.


Akad. prof. dr. Ivan Kreft je veliko deloval v tujini: v obdobju od 1960 - 1968 je raziskoval na Švedskem in bil posebno uspešen na področju žlahtnjenja ječmena. V letih od 1987-1990 je uvajal pridelovanje nove, požlahtnjene slovenske sorte ajde na Danskem, Švedskem in Norveškem. V vseh teh državah je s svojim znanstvenim in pedagoškim delom vzpostavil stalna sodelovanja, pomembna predvsem za naše  mlajše strokovnjake. V obdobju od 1992-1993 je kot gostujoči profesor na Japonskem predaval na petih različnih univerzah. Njegovo delo je bilo dobro opaženo, saj so o njem večkrat poročali tudi japonski javni mediji.


Akad. prof. dr. Ivan Kreft je soavtor ali sourednik treh strokovnih knjig s široko mednarodno odmevnostjo. Imel je vrsto vabljenih predavanj na mednarodnih znanstvenih simpozijih, od katerih so bila mnoga plenarna predavanja, zlasti na mednarodnih srečanjih o ajdi. Je član več uglednih mednarodnih združenj. Posebej je pomembno njegovo delovanje v Alpskem forumu - mednarodni organizaciji akademij znanosti in podobnih znanstvenih združenj alpskih dežel. Bil je predsednik njegovega znanstvenega odbora, ki je združeval znanstvenike različnih ved od naravoslovja do humanistike. Za svoje delo je prejel tri mednarodna priznanja. 


Akademik prof. dr. Ivan Kreft je s svojim raziskovalnim in strokovnim delom in z dejavnostjo v strokovnih združenjih pomembno prispeval k mednarodni uveljavitvi Slovenije.



Prof. dr. Anton Gosar


Področje znanstvenega delovanja prof. dr. Antona Gosarja je družbena geografija. Je med najbolj znanimi slovenskimi družbenimi geografi v svetu, ki je veliko prispeval k naši uveljavitvi na znanstvenem, strokovnem in turističnem področju.


Znanstveno raziskovalno in strokovno delo prejemnika priznanja je v veliki meri povezano prav s tujino. Tam se je izpopolnjeval kot Fulbrightov in Erskinov štipendist, raziskovalno pa je deloval tudi s pomočjo nemške štipendije DAAD. Bil je gostujoči profesor na uglednih univerzah v ZDA in na Novi Zelandiji, pogosto pa je predaval tudi na številnih drugih uglednih evropskih univerzah. Vključen je v večje število programov mednarodnih meduniverzitetnih izmenjav z univerzami v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem. V zvezi s tem je izkazan njegov pomemben prispevek pri prenosu tako imenovane »nemške socialnogeografske šole« v Slovenijo, pripomogel pa je tudi k širjenju poznavanja Slovenije in naših geografov v tujini, zlasti v ZR Nemčiji in v ZDA.


Bibliografija prof. dr. Antona Gosarja obsega kar 350 enot, v uglednih tujih revijah je zabeleženih 70 citatov. Njegove najodmevnejše znanstvene in strokovne izsledke najdemo v številnih poglavjih ameriških in evropskih učbenikov ter v monografijah.


Prof. dr. Anton Gosar je član Mednarodne akademije za turistične študije, podpredsednik Komisije za politično geografijo Mednarodne geografske zveze in član nekaterih mednarodnih strokovnih uredniških odborov. Aktiven je pri organizaciji mednarodnih znanstvenih sestankov in konferenc, sodeloval pa je tudi v mednarodnih raziskovalnih projektih, v katerih je bilo vključeno večje število držav.

 


Priznanje Ambasador RS v znanosti za raziskovalne dosežke, s katerimi je pripomogel k utrjevanju in razvoju identitete Slovenije je prejel:


Dr. Loize Marinček


Osrednje znanstveno-raziskovalno področje dr. Lojzeta Marinčka je gozdarstvo - gozdne združbe in njihova dinamika, optimalna raba prostora ter sanacija cestnih brežin na biološki osnovi. V zgodnjih letih delovanja na Biroju za gospodarsko načrtovanje in kasneje na Biološkem inštitutu SAZU (danes Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC-SAZU) se je ukvarjal z raziskavami na področjih sinekologije, sinsistematike in sindinamike gozdnih združb Slovenije in sosednjih dežel. Posebno izstopajo njegova dela v povezavi z bukovimi gozdovi, ki jih je preučeval s širšega vidika, saj se ni omejil le na vegetacijo, temveč je kompleksno obdelal tudi ekološke razmere, razvojne smeri in njihov gozdarski pomen. Izjemno je njegovo poznavanje tal in talnih procesov in njihova povezava s fitocenozami. Imel je nekaj pomembnejših referatov na mednarodnih srečanjih oziroma na tujih ustanovah ter opravil številne ekspertize na področju nekdanje Jugoslavije.


Njegovo strokovno delo je bogato in obsežno ter pomembno predvsem za Slovenijo. Sem sodijo številne razprave v monografijah, popisi, karte in tabelarično gradivo o naših gozdovih in gozdovih sosednjih pokrajin, s katerimi je posegel tudi v teoretična vprašanja kartiranja vegetacije. Zelo pomembno delo je Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije s komentarjem, ki je izšla leta 2002. Delo predstavlja prvo karto gozdnih združb Slovenije, ki sistematično prikazuje naše gozdno bogastvo.


Dr. Lojze Marinček je pomembno prispeval k ohranitvi naravne in kulturne dediščine v Sloveniji tudi s podporo novemu raziskovalnemu področju Naravna in kulturna dediščina.