Skoči na vsebino

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 2004

 

Priznanja so bila podeljena v veliki dvorani Vlade RS v Ljubljani, dne 30. junija 2004. Slavnosten govornik je bil prof. dr. Dragan Mihailovič, znanstveni svetnik na IJS in redni profesor za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani.

 

Priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti prejme

  • profesor dr. Hanno Hardt

Profesor doktor Hanno Hardt sodi med vidne komunikologe v svetu. Od 1986. leta sodeluje s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in leta 1998 je bil izvoljen za rednega profesorja. Svoja dela je objavljal v najuglednejših revijah s svojega področja, obenem je tudi avtor več monografij, ki so izšle pri mednarodno uveljavljenih založbah.

Profesor Hardt je izjemno prispeval k mednarodni uveljavitvi Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani in Slovenije v celoti. V Ljubljano je pripeljal številne študente in profesorje z različnih fakultet v Združenih državah Amerike. Je tudi ustanovitelj in urednik revije Javnost - The Public, ki je edina slovenska družboslovna revija, uvrščena v Social Sciences Citation Index. Leta 1987 je bil pobudnik prirejanja mednarodnih znanstvenih kolokvijev o komuniciranju in kulturi, ki jih redno organizira Fakulteta za družbene vede skupaj z Evropskim inštitutom za komuniciranje in kulturo. Tako revija kot kolokviji so pomembna spodbuda razvoju komunikologije v Sloveniji in spodbuda promociji Slovenije v svetu. Nadvse dragocena pa je tudi pomoč, ki jo profesor Hardt nudi slovenskim študentom, ki študirajo v Združenih državah in še zlasti v Iowi.

  • Prof. dr. dr. h. c. Nikolaj Torelli

    Redni profesor Univerze v Ljubljani in častni doktor dunajske univerze BOKU, dr Nikolaj Torelli, predava na Katedri za tehnologijo lesa Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Kot dolgoletni direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, ki se danes uvršča med svetovno razpoznavne gozdarske raziskovalne ustanove, je bistveno prispeval k uveljavitvi sonaravne usmeritve sodobnega gospodarjenja z gozdovi, kar nam danes priznava in včasih celo zavida tudi tujina.

    Profesor Torelli je v tujini deloval skupaj več kot petnajst let. Najprej je raziskoval kot podiplomski študent na eni od najuglednejših evropskih univerz, Humboldtovi univerzi v Berlinu, nato pa se je v obdobju med letoma 1977 in 1988 uveljavil kot strokovnjak za trajnostno rabo tropskih gozdov ter kot raziskovalec ali kot izvedenec FAO deloval v Mehiki, kjer je bil več let za to področje tudi svetovalec mehiške vlade. Na podlagi njegovih raziskav je nastalo 43 monografij o bioloških, fizikalnih, kemičnih in tehnoloških lastnostih najpomembnejših lesov Srednje Amerike, za kar je kot edini tujec prejel priznanje mehiške vlade »Merito Nacional Forestal«. Med mednarodnimi priznanji velja omeniti tudi nekaj »Certificates of Appreciation«, ki mu jih je za uspešne izvedbe raziskovalnih projektov podelil ameriški »US Department of Agriculture«.

    Profesor Torelli je objavil več kakor 130 znanstvenih in strokovnih razprav v domačih in mednarodnih revijah in se uvršča med najbolj citirane raziskovalce s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva. Bil je nacionalni predstavnik v programu EUREKA in v odborih COST za gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo, sedaj pa je član mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov IUFRO, mednarodne zveze lesnih anatomov IAWA in mednarodnega združenja arborikulture ISA.

    Njegovo delo pri mednarodnem uveljavljanju slovenskega gozdarstva in lesarstva se kaže tudi v sodelovanju pri organizaciji 18. svetovnega kongresa IUFRO v Ljubljani leta 1986 in pri organizaciji satelitskega srečanja IAWA v okviru tega kongresa. O njegovem ugledu v mednarodnih znanstvenih krogih pričajo številna vabljena predavanja na tujih univerzah, kot so Univerza v Hamburgu, Univerza v Dresdnu in že omenjena dunajska Universität für Bodenkultur (BOKU), ki mu je leta 1986 s podelitvijo naziva »doctor honoris causa« izkazala izjemno akademsko priznanje.

  • Profesorica dr. Vera Pompe Kirn

    Doktorica Vera Pompe Kirn, specialistka socialne medicine in redna profesorica onkološke epidemiologije, je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju epidemiologije rakavih bolezni. Od leta 1975, ko je izpeljala takrat pionirski prehod registracije rakavih bolezni na računalniško obdelavo, je predstojnica Registra raka za Slovenijo.

    Mednarodno sodelovanje doktorice Pompe Kirn je bogato. Sodelovala je pri mednarodnih raziskavah, ki so jih vodili na dveh prestižnih ustanovah na področju epidemiologije raka, National Cancer Institutu iz Bethesde v Združenih državah Amerike in Mednarodni agenciji za raziskovanje raka v Lyonu. Kot uveljavljena raziskovalka je objavila okrog 70 člankov v uglednih revijah, ki so jih drugi raziskovalci citirali več kot 800-krat, z obsežnimi analizami razmer v Sloveniji pa je redno sodelovala pri publikacijah Mednarodne zveze registrov raka. Kot stalna članica te zveze je bila v letih 1996–2000 izvoljena za regionalno predstavnico za Evropo. Predlagali so jo za svetovalko pri registraciji raka v Grčiji, Maleziji in državah jugovzhodnega Balkana, povabili so jo na razpis za direktorja registra raka v Sydneyu, bila je ocenjevalka Evropskega združenja registrov raka o uspešnosti registra v Bremenu. Ob upokojitvi jo je Mednarodna zveza registrov raka imenovala za svojo častno članico.

    Doktorica Pompe Kirn je sodelovala je v mnogih mednarodnih projektih, v zadnjem času tudi v projektih Evropske unije. Dvojezična slovensko-angleška poročila Registra raka za Slovenijo je izpopolnila tako, da jih drugi v Evropi priznavajo kot zlati standard. Leta 2002 je organizirala mednarodno poletno šolo o registraciji rakavih bolezni v Ljubljani, njenemu mednarodnemu ugledu pa gre zasluga, da bo leta 2007 v Ljubljani sestanek Mednarodnega združenja registrov raka. Vse njeno mednarodno delovanje je znatno prispevalo k prepoznavnosti Slovenije v svetu.

  • Profesor. dr. Aleš Leonardis

Izredni profesor Aleš Leonardis, predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani, je mednarodno priznan strokovnjak na področju računalniškega vida, discipline, ki se ukvarja z interpretacijo in analizo slik z uporabo računalnikov. Izvirni in mednarodno priznani prispevki profesorja Leonardisa obsegajo: robustni računalniški vid, vizualno učenje in prepoznavanje ter kognitivne sisteme.

Profesor Leonardis je v tujini deloval skupaj več kot pet let. Kot podiplomski študent je raziskoval na University of Pennsylvania v Združenih državah Amerike, nato pa kot podoktorski raziskovalec na dunajski univerzi. Posebej pomembno pa je njegovo mesto gostujočega profesorja na prestižnem inštitutu ETH v Zürichu.

Za uspešno raziskovalno delo je prejel več mednarodnih priznanj. Najpomembnejša je 29. letna nagrada Zveze za razpoznavanje vzorcev, ki jo je prejel za najizvirnejši članek v letu 2002. Mednarodna organizacija International Association for Pattern Recognition mu je podelila najvišji naziv Fellow.

Profesor Leonardis je dejaven predavatelj z 9 vabljenimi plenarnimi predavanji na vidnih mednarodnih srečanjih ter 36 predavanji na elitnih institucijah po vsem svetu. Je tudi Associate Editor revije Pattern Recognition in član uredniškega odbora revije Machine Graphics and Vision. Bil je nosilec slovenskega dela dveh evropskih projektov iz 5. okvirnega programa Evropske unije in pobudnik za izjemno uspešen projekt 6. programa.

V Sloveniji je organiziral vrsto pomembnih znanstvenih srečanj, na katere je povabil najuglednejše mednarodne predavatelje. Poleg vrste odmevnih člankov, pri katerih so pogosto sodelovali soavtorji iz tujine, je tudi soavtor znanstvene monografije, ki je leta 2000 izšla pri založbi Kluwer.