Skoči na vsebino

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 2000

 

Priznanja so bila podeljena v prostorih Narodne galerije v Ljubljani, 27. junija 2000 ob 19. uri. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Bajuk, predsednik Vlade Republike Slovenije.

 

Priznanje Ambasador RS v znanosti so prejeli

  • profesor dr. Ludvik Toplak

    Diplomiral s področja prava v Ljubljani, magistriral iz primerjalnega trgovinskega prava na New York Univesity, doktoriral v Novem Sadu, redni univerzitetni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in rektor Univerze v Mariboru.

    Profesor Toplak se je zgodaj uveljavil kot vrhunski pravni znanstvenik s področja civilnega, mednarodnega trgovinskega prava, primerjalnega prava ter prava informatike. Študijsko je delal, raziskoval in predaval na področjih prava, ekonomije, ekologije in menedžmenta na univerzah doma in v tujini. Z znanstvenimi razpravami je posebej poudarjal pomen modela socialne tržne ekonomije za Slovenijo in druge tranzicijske države. Pomembno je sooblikoval model lastninskih reform in načela pravne države v Sloveniji in v Evropi. Kot pravni teoretik in praktik se je uveljavil v mednarodnih gospodarskih krogih pri mednarodni trgovinski zbornici in kot arbiter mednarodne arbitraže ter organizator znanstvenih konferenc, danes pa kot rektor sodeluje pri reformah visokega šolstva v Evropi. Strokovno se je izpopolnjeval v New Yorku, Atlanti, Podzdamu, Oslu, New Delhi.

    Profesor Toplak predseduje raziskovalno-razvojni komisiji pri slovenskem gospodarskem in raziskovalnem predstavništvu v Bruslju in upravnemu odboru Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, je guverner Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem na Dunaju, ustanovni član mednarodnih organizacij in ustanovitelj humanitarnih organizacij. Univerzo v Mariboru uspešno vodi že tretji mandat in je nedvomno zaslužen za ustanavljanje novih fakultet in razvijanje novih študijskih programov.

    Članstvo v predsedstvu Evropske rektorske konference in predsedovanje Podonavski rektorski konferenci, oboje “ad personam”, sta dokaz najvišjega zaupanja v evropskih akademskih krogih profesorju Toplaku kot znanstveniku in rektorju univerze. S tem pa je tudi bistveno vplival na promocijo slovenskih univerz in slovenske znanosti v svetu.

  • akademik dr. Alojz Šercelj

    Diplomiral s področja biologije in geologije, doktoriral v Ljubljani, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, upokojeni znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

    Akademik Šercelj ima za seboj skoraj polstoletno izredno plodno in tvorno raziskovalno pot. V začetku šestdesetih let je ustanovil palinološki laboratorij in se posvetil preučevanju zgodovine gozdne vegetacije v Sloveniji. Ves čas je gradil mostove med slovenskimi in tujimi znanstveniki in bistveno prispeval k ugledu Slovenije v svetu. Kot raziskovalec je delal v Gottingenu, Kielu, Wilhemshavenu, Wurzburgu, Stuttgartu, Parmi, na Dunaju, v Krakowu, Varšavi, Parizu, Kolnu, večinoma s podporo mednarodnih organizacij. V ZDA je v okviru National Academy of Sciences delal in predaval na univerzah v San Franciscu, Tucsonu in Minneapolisu.

    V domačem in tujem tisku je objavil več kot 100 razprav in strokovnih člankov. Rezultate svojega obsežnega znanstvenega opusa je strnil v knjigi Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji ( The Origins and developement of Forests of Slovenia), ki je izšla leta 1996 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V njej predstavlja splošno podobo gozda na Slovenskem od kasnega glaciala naprej in njene spremembe v času. Ugotavlja in dokazuje da ni “trajnih”, “končnih” ali “stalnih” gozdnih združb, ampak da se gozdne združbe spreminjajo. Delo je bilo deležno številnih priznanj in pohval tudi od vodilnih evropskih palinologov. Z razvojem nove znanstvene discipline – paleoetnobotanike – je v zadnjem času posvečal pozornost tudi antropozoogenim vplivom na vegetacijo, kjer se je jasno pokazala korelacija med gostoto poselitve v posameznih arheoloških obdobjih in stanjem v sočasni vegetaciji.

    Akademik Šercelj je član mednarodnih (paleo)botaničnih združenj IOP (International Organization of Palaeobotany), INQUA (International Quaternary Association), IGCP (International Geological Correlation Project), FERN (Forest Ecology Research Network) in drugih. Pri revijah Archivio Geobotanico, Forli in Il Quaternario, Neapelj, je član uredniškega odbora in področni recenzent za palinologijo.

    Za svoje ustvarjalno delo je akademik Šercelj prejel tudi nagrado sklada Borisa Kidriča, United States Geological Survey pa mu je podelil Certificate of Merit za raziskovalno delo v pogorju Sierra Nevada.

  • profesor dr. Zoran Marij Arnež

    Diplomiral s področja medicine, doktoriral v Novem Sadu, redni profesor kirurgije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline ter strokovni direktor Kirurške klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

    Profesor Arnež se je v zadnjih dvajsetih letih poglobljeno ukvarjal z razvijanjem plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije , kirurgije opeklin in kirurgije roke. S svojim dolgoletnim strokovnim, znanstvenim, raziskovalnim, publicističnim in pedagoškim delom na področju rekonstrukcijske mikrokirurgije, si je pridobil ugled in je med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu na tem področju. V Slovenijo je prenesel 15 metod iz tujine, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem kirurškem delu in uvedel 8 novih kirurških metod. Poleg tega je avtor več kot 150 člankov v domači in tuji literaturi in avtor poglavij v domačih in tujih učbenikih ter strokovnih knjigah.

    Profesor Arnež je član uredniških odborov mednarodnih revij Microsurgery, European Journal of Plastic Surgery, Acta Chirurgiae Plasticae, domače revije ISIS ter član številnih uglednih mednarodnih združenj tako Evropskega združenja plastičnih kirurgov (EURAPS), Mednarodnega opeklinskega združenja (ISBI), Mediterranean Burns Club (MBS), Mednarodnega združenja plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov (IPRAS), British Association of Plastic Surgeons (BAPS), član strokovnega odbora Sveta Evrope za razvoj metodologije pri pripravi smernic medicinske prakse v Strassbourgu in predsednik Slovenskega društva za plastično kirurgijo.

    Profesor Zoran Marij Arnež je mednarodno uveljavljen predavatelj na univerzah in bolnišnicah v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Kanadi, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Japonskem, Portugalskem in drugod, kjer je operativne metode zdravljenja poučeval tudi kot vabljeni kirurg z operiranjem.

Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije, je prejela

  • profesorica dr. ALENKA MALEJ

    Diplomirala iz biologije, doktorirala v Zagrebu, znanstvena svetnica in vodja raziskovalne enote Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

    Profesorica Alenka Malej je danes vodilna slovenska raziskovalka na področju morske biologije in ekologije obalnih voda. S kvantitativnimi metodami je razložila množični pojav meduz in v odmevnih člankih v strokovnih revijah pojasnjevala izločanje raztopljene organske snovi in njeno kopičenje v obliki sluzastih makroagregatov. Pomembna so tudi spoznanja o odzivih naravne fitoplanktonske združbe Tržaškega zaliva na različne hranilne razmere, ki jih je profesorica Malejeva proučevala v okviru evropskega projekta PALOMA. Raziskave našega morja so torej naravno vpete v raziskave Jadrana, ki potekajo v sosednjih državah, Italiji in Hrvaški. Skupaj z uglednimi raziskovalci iz ZDA, Italije in Hrvaške je izdala več pomembnih monografij (Ekosystems at the land-sea margin: drainage basin to coastal sea , American Geophysical Union, Washington).

    Kot vodja raziskovalne enote Morske biološke postaje je profesorica Malejeva v zadnjem desetletju koordinirala multidisciplinarno delo skupine in je nosilka številnih mednarodnih projektov s področja raziskav in monitoringa morja. Delovala je kot nacionalni koordinator za Mediterranean Action Plan v okviru United Nations Environmental Programme in bila predsednica Nacionalnega odbora Medvladne oceanografske komisije. Od leta 1985 je bila članica številnih koordinacijskih odborov za zaščito in opazovanje Jadranskega in Sredozemskega morja. Profesorica Malejeva s svojim povezovalnim delom dokazuje, da morje nima meja, da je slovensko morje del drugih morij.

    Profesorica Alenka Malej je članica številnih strokovnih združenj, med njimi New York Academy of Sciences, Marine Biological Association of United Kingdom, American Oceanographic Society, Limnology and Oceanographic Society. Organizirala je več odmevnih simpozijev, poletnih šol in delovnih srečanj, pogosto pa so jo v tujino vabili tudi kot predavateljico. Tako naša dognanja o nekaterih temeljnih načelih morske biologije močno vplivajo in odmevajo v podobnih raziskavah o drugih morjih, o čemer pričajo številni citati njenih del.

    Profesorica Malejeva je s svojimi številnimi mednarodnimi aktivnostmi in raziskovalnim delom bistveno prispevala k večjemu ugledu Slovenije, ki je umeščena tudi v sredozemski prostor kot morska država z odličnimi strokovnjaki.