Skoči na vsebino

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 1999

 

Priznanja so bila podeljena v 23. junija 1999 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček.

 

Priznanje Ambasador RS v znanosti so prejeli

  • profesor dr. Andreas Moritsch

    Doktorsko disertacijo je opravil iz geografije, habilitacijo pa iz zgodovine novega veka, je redni univerzitetni profesor, vodja Oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Celovcu in predsednik komiteja Avstrija - Slovenija pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti.

    Profesor Moritsch se raziskovalno in predavateljsko posveča slovanski - ruski, slovenski, tudi južnoslovanski - zgodovini, poleg tega se razen s socialno posebej ukvarja z nacionalno problematiko, hkrati pa podrobno preiskuje politične in socialne motive za narodnopolitične odločitve in opredelitve koroškega (slovenskega) prebivalstva. Pri tem se je polemično razšel s tradicionalnimi nacionalnopolitičnimi razlagami in se izrazito kritično opredelil do preteklih in sodobnih nacionalnih polarizacij. Zavzeto opozarja na ideološko naravo in rušilno moč nacionalizmov, polemično zavrača ozke nacionalnozgodovinske koncepcije in v nacionalne meje utesnjene zgodovinske razlage. Spodbuja k nadnacionalnemu, predvsem pokrajinskemu in geo-gospodarskemu obravnavanju preteklih tokov in dogodkov.

    Ukvarjanje z družbeno in gospodarsko zgodovino je plodno in izvirno zaznamovalo Moritschevo raziskovanje slovenske koroške in slovenske nacionalne preteklosti. Poleg člankov z družbeno in gospodarsko tematiko v ožjem pomenu besede je v nemščini in slovenščini objavil razprave, ki analizirajo socialno in gospodarsko ozadje nacionalnega opredeljevanja koroških Slovencev. Sem spadajo predvsem raziskava o čustvih etnične/nacionalne pripadnosti prebivalcev izbranih koroških vasi, ki jo je opravil skupaj s sodelavci in objavil v posebnem zborniku z naslovom “Vom Ethnos zur Nationalitat (Dunaj/Munchen 1991), in njegove razprave o vplivu socialnega in gospodarskega položaja koroških Slovencev na plebiscitno odločitev leta 1920.

    Seznam Moritschevih objav z naštetimi deli še ni izčrpan. V dolgi vrsti člankov so sestavki o hrvaški in srbski zgodovini, več kot 130 različnih recenzij, v zadnjem času, odkar dela na celovški univerzi, pa tudi nove izvirne uredniške izdaje, npr. dvojezična slovensko-nemška zbirka Zgodovina brez meja (Unbegrentzte Geschichte).

    Profesor Moritsch je svojo vlogo avstrijskega znanstvenika slovenskega rodu že v času bivanja na Dunaju razumel predvsem kot enkratno možnost vzpostavljanja mostov in vezi med avstrijskimi, slovenskimi in slovanskimi kolegi. Tako je bil eden glavnih pobudnikov ustanavljanja “avstrijskih znanstvenih središč”, ki jih je avstrijsko znanstveno ministrstvo v začetku devetdesetih let ustanovilo v Ljubljani (Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo), Budimpešti, Bratislavi, Krakowu in Lvovu.

  • dr. Dušanka Janežič

    Diplomirala s področja matematike, doktorirala v Ljubljani, višja znanstvena sodelavka in vodja Centra za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu in znanstvena sodelavka za področje fizikalne kemije na Univerzi v Ljubljani.

    Doktorica Dušanka Janežič si je z dolgoletnim znanstveno-raziskovalnim in strokovnim delom na področju molekularnega modeliranja pridobila ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu.

    Temeljne usmeritve njenega raziskovalnega dela so izpopolnjevanje in razvoj algoritmov statistične mehanike ter izpopolnitve in razvoj simulacijskih metod. Njena specialnost je razvoj simplektičnih metod za simulacijo molekulske dinamike in njihovo paralelizacijo. Razvila je novo metodo, ki pohitri simulacije za več velikostnih redov.

    Doktorica Janežič je v zadnjih letih več kot štiri leta delovala v tujini na National Institute of Standards and Technology in na National Institutes of Health v ZDA. V tem času je imela štipendiji fundacuje Fogarty in Fulbrightove fundacije za uveljavljene raziskovalce. Krajši čas je gostovala tudi na tehničnih univerzah v Munchnu in na Dunaju, letos ponovno na Tehnični univerzi v Munchnu v okviru programa Deutcher Akademicher Austauschdienst. Sodeluje pri sedmih mednarodnih projektih z raziskovalci iz šestih tujih institucij in dveh tujih firm, poleg tega pa tudi z raziskovalci iz nekaterih drugih vodilnih laboratorijev po svetu, kot sta Harvard University in Food and Drug Administration, ZDA.

    Bibliografija doktorice Dušanke Janežič obsega več kot 100 enot. O svojem delu je objavila štiri poglavja v monografijah tujih založnikov in 28 člankov v tujih revijah najvišjega kakovostnega razreda. Bogata je tudi njena predavateljska dejavnost na tujih univerzah in inštitutih.

    Doktorica Janežičeva je tudi članica uredniškega odbora pri reviji Journal of Chemical Information and Computer Sciences, ter članica: International Society for Theoretical Chemical Physics, American Chemical Society, American Mathematical Society, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Društva biofizikov Slovenije in Kluba Fulbrightovih štipendistov Slovenije.

    S svojo dejavnostjo in dosežki je doktorica Dušanka Janežič znatno prispevala k povečanju mednarodne uveljavitve Republike Slovenije na področju eksaktnih znanosti.

  • akademik profesor dr. Jože Krašovec

    Diplomiral iz teologije, doktoriral leta 1976 iz bibličnih ved v Rimu, 1982. leta iz filozofije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu ter leta 1986 iz zgodovine religij - religijske antropologije na Sorboni v Parizu in teologije na Katoliškem inštitutu v Parizu. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

    Akademik Krašovec je bil od leta 1980 sopredsednik, od leta 1985 pa predsednik koordinacijskega odbora za novi prevod Svetega pisma v slovenščino. V teh letih do izida prevoda (1996) je deloval v najpomembnejših mednarodnih raziskovalnih in strokovnih projektih, povezanih z obravnavo prevoda, interpretacijo ter teološko obdelavo Svetega pisma. Izdal je šest znanstvenih del, od teh pet v tujini, ter več kot 200 znanstvenih razprav s tega področja.

    Posebej pomembno lahko označimo organizacijo simpozija o interpretaciji Svetega pisma v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1996, kjer so sodelovali najpomembnejši znanstveniki tega področja z vsega sveta. Jerusalem Studies in Egyptology je na pobudo akademika Krašovca izdal zbornik razprav o vprašanjih krivde, kazni in odpuščanja, ki je bil plod podobnega mednarodnega simpozija na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Njegovo znanstvenoraziskovalno delovanje na področju vprašanj krivde in sprave ter odpuščanja sega namreč v sam vrh znanstvenih prizadevanj na tem področju.

    Mednarodni ugled akademika Krašovca potrjujejo tudi vabljena predavanja na univerzah v Regensburgu, Zagrebu, Dunaju, Leuvenu, Jeruzalemu, Cambridgu, Frankfurtu in Oslu.

    Preučevanje jezikovnih, zgodovinskih in teoloških vprašanj, ki zadevajo osnovne probleme Svetega pisma, je akademik Krašovec izvedel z vso skrbnostjo in doslednostjo znanstvenika in si s tem pridobil mednarodni ugled prav tako pa tudi slovenski teološki in posebej biblični znanosti.

Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije, je prejel

  • profesor dr. Janko Prunk

    Profesor dr. Janko Prunk je diplomiral iz zgodovine in sociologije, doktoriral v Ljubljani in je redni profesor novejše zgodovine na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

    V začetku svojega znanstvenega dela se je posvečal zgodovini političnih gibanj in bil med začetniki objektivno kritičnega obravnavanja slovenske zgodovine prve polovice 20. stoletja.

    Zelo zgodaj se je začel povezovati z zgodovinsko vedo v tujini, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je na Inštitutu za evropsko zgodovino v Mainzu v letih 1973 in 1974 pripravljal doktorat. Pozneje je bil še dve leti štipendist Humboldtove fundacije in dve leti gostujoči profesor na univerzah v Freiburgu in Koelnu. V času slovenskega osamosvajanja in po njem je predaval o slovenski zgodovini na okoli 50 univerzah v Nemčiji, Švici, Avstriji, na Nizozemskem in v Franciji.

    Pred poldrugim desetletjem se je začel posvečati zgodovini slovenskega narodnega vprašanja in napisal o tem knjige, ki so doživele velik odmev in priznanje: Slovenski narodni program, Ljubljana, 1986, Slovenski narodni vzpon, Narodna politika 1768-1991, Ljubljana, 1992, in Kratka zgodovina Slovenije, ki je bila v letih 1994-1996 prevedena v angleščino, italijanščino in nemščino.

    Profesor Prunk je v slovenski in tuji strokovni javnosti, doma pa tudi širšemu občinstvu poznan kot eden vodilnih slovenskih zgodovinarjev. Je častni član Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu, doma pa skupaj z mlajšimi kolegi soavtor najnovejše sintetične zgodovine Slovencev v Enciklopediji Slovenije.