Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 1998

 

Priznanja so bila podeljena v 2. julija 1998 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. France Bernik. Priznanja je nagrajencem podelil Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček.

 

Priznanje Ambasador RS v znanosti so prejeli

  • dr. Milica Kacin-Wohinz

    Diplomirala s področja zgodovinopisja, doktorirala v Ljubljani, znanstvena svetnica Inštituta za novejšo zgodovino v pokoju.

    Doktorica Milica Kacin-Wohinz je v Sloveniji vodilna raziskovalka zgodovine primorskih Slovencev v italijanski državi. Tri desetletja kot prva v Sloveniji zbira gradivo v italijanskih centralnih arhivih, ki so osnovni vir za njene temeljne raziskave. Objavila je več kot 280 del. Okoli 30 znanstvenih člankov in štiri poglavja iz njene knjige Prvi antifašizem v Evropi 1925 - 1935 je objavila v italijanskih in hrvaških strokovnih revijah. Odmevnost je razvidna iz uporabe in citiranja njenih del v tujini.

    Od leta 1993 je sopredsednica mešane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije, ki sta jo imenovali vladi Republike Slovenije in Republike Italije, da bi avtonomno in neodvisno od političnih razmerij celovito raziskala in proučila zgodovino odnosov med obema narodoma kot podlago za pogovore in pogajanja med državama. Sestavljen je prvi osnutek skupne sinteze zgodovine odnosov med narodoma od 1880 do 1956. To je prvi primer skupnega besedila in predstavlja najmanjši skupni imenovalec dveh različnih, tudi nasprotujočih si interpretacij. Doktorica Kacinova organizira celotno delo na slovenski strani, v ta namen vodi raziskovalni projekt “Slovensko-italijanski odnosi v sodobni zgodovini”, je soavtorica temeljnih študij in sintez. Sodeluje tudi z analogno hrvaško-italijansko komisijo.

    Doktorica Kacinova je ustvarila in vzdržuje sodelovanje z italijanskimi znanstvenimi institucijami in arhivi v Trstu, Vidmu, Milanu, Torinu in Rimu. S posameznimi zgodovinarji izmenjuje arhivsko gradivo, publikacije in informacije. Posebej je pomembna njena strokovna pomoč Slovencem v Italiji in italijanski manjšini v Istri. Od leta 1964 je članica Centro studio Piero Gobetti v Torinu.

    Z referati, predavanji in predstavitvami knjig je nastopala zlasti v Italiji, v Trstu, Gorici, Anconi, Torinu, Benetkah, Aosti in Comu pa tudi v Republiki Hrvaški in drugih državah. Soorganizirala je več mednarodnih znanstvenih sestankov. Študentom Univerz v Trstu in Benetkah ter drugim raziskovalcem je bila mentorica, svetovalka in recenzentka del.

    Delovanje doktorice Milice Kacin - Wohinz na mednarodnem področju je izjemno pomembno, saj posreduje znanje o preteklosti narodnostno mešanega območja, zaznamovanega s konflikti, ki še vedno vplivajo na sosedske odnose. Posredovanje znanstvenih ugotovitev javnosti treh sosednjih narodov preprečuje politizacijo konfliktnih situacij in zmot v zgodovinskem spominu.

  • profesorica dr. Berta Jereb

    Diplomirala s področja medicinskih ved, doktorirala na Karolinski institutet v Stockholmu, redna profesorica Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju.

    Profesorica Jerebova si je z dolgoletnim strokovno-znanstvenim, raziskovalnim, publicističnim in pedagoškim delom na področju otroške onkologije pridobila ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu.

    Na področju onkologije je že v šestdesetih letih, ko je vodila oddelek za otroške tumorje in nuklearno medicino v Radiumhemmet Karolinska sjukhuset v Stockholmu, osnovala otroško onkologijo kot samostojno stroko. Bila je med ustanovnimi člani Mednarodnega združenja za otroško onkologijo (SIOP) in pozneje tudi njegova predsednica.Otroško onkologijo je uvedla in organizirala tudi v Sloveniji in vključila Pediatrično kliniko in Onkološki inštitut v Ljubljani v mednarodne študije v okviru omenjenega združenja.

    V svoji doktorski disertaciji o nefroblastomu leta 1973 je določila prognostične faktorje in njihovo relativno pomembnost, odkrila pomen histologije za prognozo obolenja in utemeljila koristnost predoperativnega obsevanja. S tem je prispevala k boljšim rezultatom zdravljenja ob manj agresivni terapiji, kar je postalo model za večino drugih solidnih tumorjev pri otrocih.

    Zaradi izredno odmevnih strokovno znanstvenih in raziskovalnih dosežkov, saj je med kliniki zelo pogosto citirana avtorica, je profesorica Jerebova bila in je še pogosto vabljena predavateljica na številnih tujih univerzah, klinikah in raziskovalnih institucijah. Tako je deset let stalno predavala na Karolinski univerzi v Stockholmu, šest let na Univerzi Cornell v New Yorku ter deset let na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, občasno pa na univerzah Stanford in Barkeley, na Univerzi Alberta Einsteina v New Yorku in na več kot osemdesetih ameriških in mednarodnih kongresih.

    Svoja znanstvena dognanja in spoznanja iz bogate klinične prakse je objavila v več kot 130 strokovnih člankih, in to pretežno v mednarodnih revijah z visoko odmevnostjo. Prispevala je tudi poglavja v številnih ameriških in slovenskih knjigah in učbenikih.

    Profesorica Jerebova je članica mnogih uglednih mednarodnih združenj in organizacij, kot so poleg Slovenskega zdravniškega društva še: Children Cancer Group v ZDA, European Organization for Research and Treatment of Cancer (EORTC), Swedish Society of Medical Oncology, Swedish Cancer Society, American Society for Therapeutic Radiology and Oncology (ASTRO), The American Society of Pediatric Hematology (ASPHO), The New York Academy of Medicine, American Society of Chemotherapy and Oncology (ASCO), The Memorial-Sloan-Kettering Alumni Association in že omenjene International Association of Pediatric Oncology (SIOP).

  • akademik profesor dr. Jože Pogačnik

    Diplomiral s področja slavistike, doktoriral v Zagrebu, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

    Akademik Jože Pogačnik sodi med tiste redke naše znanstvenike s področja humanističnih ved, ki so v mednarodnem svetu dosegli občudovanja vredno uveljavitev in s tem prispevali izjemen delež k ugledu Republike Slovenije v Evropi in svetu.

    V tujem jeziku je izdal 13 samostojnih knjig s svojega strokovnega področja. Med njimi so tri posebej pomembne za razvoj slovenske in evropske literarne vede izšle v Nemčiji - Von der Dekoration zur Naration. Zur Entstehungsgeschichte der slowenischen Literatur (Mü nchen, 1977), Bartholomäus Kopitar, Leben und Werk (München, 1978) in Differenzen und Interferenzen. Studien zur literarhistorischen Komparatistik bei den Sü dslaven (München, 1989).

    Od leta 1962 do danes je v tujini objavil 83 študij in razprav, največ v nemških zbornikih, revijah in časopisih. Tematika teh objav je osredotočena na slovensko pismenstvo in književnost od začetkov do danes, obravnavana pa je s primerjalnega zornega kota, v srednjeevropskem in evropskem kontekstu. Od leta 1970 do danes je imel vabljena posamezna in ciklična predavanja na več kot 40 univerzah v Evropi in Ameriki.

    Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v Skopju, Göttingenu in v New Yorku na Univerzi Columbia.

    Akademik Pogačnik je član Society for Slovene Studies (ZDA, 1990), dopisni član Akademie der Wissenschaften v Göttingenu (1995) in strokovni svetovalec pri Humboldt-Stiftung v Bonnu.

    Je član uredniškega sveta oz. dolgoročnega projekta Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen pri založbi znanstvenih publikacij Anton Kovač v Münchnu in član sveta Münchner Zeitschrift für Balkankunde.

    Od uglednih tujih priznanj je akademik Pogačnik prejel Evropsko medaljo za medievalistiko (1978), Nagrado mesta Osijek za znanstveno delo (1986) in Herderjevo nagrado na Dunaju (1996).

Priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije, je prejel

  • dr. Andrej Kranjc

    Krasoslovec in speleolog doktor Andrej Kranjc je znanstveni svetnik in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Diplomiral je iz geografije in arheologije. Sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je od leta 1966, v letih od 1987 do 1995 je bil tudi njegov predstojnik. Je visokošolski učitelj na usmeritvi Geografija krasa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

    Naš kras je dal ime za to svojevrstno pokrajino na karbonatnih kamninah v večini jezikov, na njem se je začelo razvijati krasoslovje. Izjemno uspešno mednarodno delovanje doktor Kranjca pa je pomembno prispevalo k poglabljanju razvoja našega krasoslovja in k njegovemu uveljavljanju v svetu ter utrjevanju inštituta kot enega od središč svetovnega krasoslovja.

    Krasoslovno znanje širi na vabljenih predavanjih in na mednarodnih znanstvenih srečanjih.

    Objavil je več samostojnih del in znanstvenih razprav, mednarodno odmevna pa je zlasti njegova knjiga o jamskih naplavinah: Recent fluvial cave sediments, their origin and role in speleogenesis. Je tudi urednik in soavtor knjige Slovene Classical Karst, ki je izšla na pobudo UNESCA, ter mednarodno uveljavljenega Krasoslovnega zbornika (Acta carsologica).

    Doktor Andrej Kranjc je član več vodilnih mednarodnih geografskih in krasoslovnih združenj.

    Sodeluje v številnih mednarodnih projektih in programih ter jih tudi vodi. Vodil je pripravo pomembnih mednarodnih prireditev. Naj omenimo le lanskoletni simpozij o sledenju podzemeljskih voda.

    Je utemeljitelj Mednarodne krasoslovne šole: Klasični kras.

    Njegovo uspešno mednarodno znanstveno sodelovanje je nagrajeno z odlikovanjem Les palmes acadé miques, ki mu ga je podelila francoska vlada. To je nagrada za dvajsetletno sodelovanje med krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s francoskimi v okviru programov CNRS in Proteusa. Doktor Kranjc je s sodelovanjem začel in ga tudi vodil.

    Slovenija ni le kraška, ampak tudi krasoslovna dežela in k temu je odločilno prispeval tudi doktor Andrej Kranjc.