Skoči na vsebino

PRIZNANJE AMBASADOR RS V ZNANOSTI 1997

 

Priznanja so bila podeljena 23. junija 1997 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Vito Turk, direktor Inštituta Jožef Stefan.

 

Priznanje Ambasador RS v znanosti so prejeli

  • profesor dr. Silvo Devetak

    Diplomiral s področja prava, doktoriral v Sarajevu, redni profesor za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in direktor Evropskega centra za etnične, regionalne in sociološke študije.

    Profesor Devetak je kot strokovnjak sodeloval v številnih mednarodnih dejavnostih, zlasti na področjih pravic človeka, odprave rasne diskriminacije, manjšinskih vprašanj, čezmejnega regionalnega sodelovanja in politične problematike držav v tranziciji. Med drugim je sodeloval ali opravljal dolžnosti, ki so bile pomembne tudi za uveljavljanje Slovenije - kot republike in pozneje kot neodvisne države - v tujini ali za reševanje slovenskega narodnega vprašanja s pomočjo mednarodnega sodelovanja. Med drugim je bil strokovni svetovalec in pogajalec v jugoslovansko-italijanskih pogajanjih, ki so pripeljala do sklenitve Osimskega sporazuma.

    Bibliografija profesorja Devetaka, ki je v večini plod njegovega mednarodnega delovanja, obsega več kot 300 enot. Objavil je 83 znanstvenih in strokovnih člankov, večinoma v tujini, 38 predavanj na znanstvenih in strokovnih srečanjih, 7 samostojnih poglavij v znanstveni in strokovni knjigi, 5 monografij.

    Po letu 1985 je profesor Devetak pripravil več kot 100 predavanj in razprav na univerzah in znanstvenih srečanjih v tujini, ki predstavljajo dragocen prispevek k uveljavljanju slovenske znanosti v svetu in politični promociji Republike Slovenije v mednarodni skupnosti.

    Profesor Devetak je predsednik nevladne organizacije ISCOMET - International Scientific Conference Minorities for Europe of Tomorrow. Je soustanovitelj in član vodstva mednarodnega Foruma za etnične odnose, član Združenja za proučevanje etničnosti in narodnosti, s sedežem v Londonu, član kuratorija Mednarodnega inštituta INTEREG, član mednarodnega znanstvenega sveta ugledne revije Regions of Europe in ekspert Sveta Evrope, Evropske unije in Evropske banke za obnovo in razvoj za vprašanja manjšin, regionalizma in dežel v tranziciji.

  • profesorica dr. Anuška Ferligoj

    Diplomirala na področju matematike, doktorirala v Ljubljani, redna profesorica za statistiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

    Profesorica Ferligojeva že od sredine sedemdesetih let opravlja velik del svoje raziskovalne, pedagoške in publicistične dejavnosti v sodelovanju s tujimi institucijami in združenji s področja statistike, metodologije, sociologije, komunikologije, psihologije, ekonomije in medicine. V tem času je objavila več kot sto del, od tega polovico v najuglednejših mednarodnih revijah in publikacijah. Kot avtorica, soavtorica ali urednica nastopa v 19 knjigah, od tega v petih v angleščini. Je recenzentka za revije Journal of Classification, Journal of Mathematical Sociology, Linear Algebra and its Application. Poleg tega je članica uredniških odborov revij, kot so Journal of Mathematical Sociology, Statistics in Transition, Statistička revija. Uredila je dvojno številko revije Quality and Quantity (1989), ki je bila posvečena najpomembnejšim dosežkom družboslovne metodologije. Profesorica Ferligojeva je ustanoviteljica in urednica Metodoloških zvezkov, ki izhajajo od leta 1987 in z izdajami v angleščini mednarodni javnosti predstavljajo dosežke slovenskih raziskovalcev. Profesorica Ferligojeva je organizatorica vsakoletnih metodoloških srečanj, na katerih se slovenski strokovnjaki srečujejo z najvidnejšimi strokovnjaki iz tujine. Vključena je v delo šestih mednarodnih združenj s področja statistike, klasifikacije, sociologije, sihometrije in omrežij, aktivno pa sodeluje v mednarodnih raziskovalnih skupinah: International Research Group on Methodology and Comparative Survey Research (raziskovalci iz 17 evropskih držav), v raziskovalni skupini za analizo omrežij profesorja Patricka Doreiana in v drugih. Je redna članica International Statistical Institute.

    Predavala je na več tujih univerzah in inštitutih (Gradcu, Bratislavi, Budimpešti, Trentu, Vidmu, Barceloni, Pittsburghu, na UCLA v Los Angelesu, v Kingsvillu, Amsterdamu, na Dunaju, v Dubrovniku, Osijeku, Beogradu Mannheimu) in bila gostujoča profesorica daljše obdobje na Univerzi v Pittsburghu.

    Pomemben rezultat razvejane mednarodne dejavnosti profesorice Ferligojeve so redni obiski tujih znanstvenikov v Sloveniji, kar je posebnega pomena za naše podiplomske študente in za razvoj področja statistike v Sloveniji.

  • docentka dr. Nada Lavrač

    Diplomirala s področja matematike, doktorirala v Mariboru, raziskovalna sodelavka na Institutu "Jožef Stefan" in docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

    Doktorica Nada Lavrač je mednarodno vodilna raziskovalka s področja umetne inteligence. Posebej se odlikuje z več odmevnimi knjižnimi izdajami, ki so bile vse izdane pri uglednih tujih založbah. Njene knjige so tako izvirni učbeniki kot znanstvene monografije. Doktorica Lavračeva je tudi sourednica pomembne mednarodne revije Artificial Intelligence in Medicine, ki jo izdaja Elsevier in je uvrščena v SCI.

    Aktivna je v številnih strokovnih mednarodnih odborih. Je podpredsednica izvršilnega odbora European Coordination Committee for Artificial Intelligence ter akademska koordinatorka evropske znanstvene mreže Inductive Logic Programming European Scientific Network. Dalje je bila članica iniciativne skupine pri evropskem programu Esprit IV. Prevzela je koordinacijo novega področja Inductive Logic Programming v okviru mednarodne raziskovalne mreže COMPULOG.

    Doktorica Lavračeva je bila vključena v številne programske odbore mednarodnih konferenc in je bila urednica več zbornikov. Bila je pobudnica in organizatorka več strokovnih srečanj doma in na tujem. Za področje umetne inteligence opravlja tudi obsežno recenzentsko delo. Na mednarodnih konferencah in delavnicah je imela vrsto plenarnih vabljenih predavanj. Posebno pozornost zasluži mednarodno priznanje Danske asociacije za umetno inteligenco za najboljše delo, predstavljeno na skandinavski konferenci.

    O metodah strojnega učenja je predavala na dodiplomskem in podiplomskem študiju Univerze v Celovcu, Stockholm University, Linkoping University in Universidade de Sao Paulo. Posebnost njenega obsežnega mednarodnega delovanja pa je slej ko prej organizacija velikega števila strokovnih delavnic, v katerih posreduje izvirne dosežke slovenske znanosti mednarodnemu okolju.

Priznanje Ambasador RS v znanosti za raziskovalne dosežke, sta prejela

  • profesor dr. Uroš Skalerič

    Diplomiral s področja stomatologije, doktoriral v Ljubljani, redni profesor za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Stomatološke klinike.

    Profesor Skalerič se je v zadnjih dvajsetih letih poglobljeno ukvarjal s problematiko strukture in difuzijskih procesov trdih zobnih tkiv ter z epidemiologijo, etiopatogenezo, zdravljenjem in preventivo bolezni obzobnih tkiv. V obsežni epidemiološki raziskavi je prikazal, da je parodontalna bolezen najbolj razširjena bolezen med našim prebivalstvom in da je zato resen medicinski in socialnoekonomski problem.

    S sodelavci je prvi z imunocitokemičnimi metodami prikazal preoblikovalni rastni faktor-beta v vzorcih dlesni, gingivalne tekočine in serumu pacientov s kronično parodontalno boleznijo in pri živalih z eksperimentalnim parodontitisom. Prav na tem področju še vedno aktivno raziskovalno sodeluje z laboratorijem za imunologijo pri Nacionalnem inštitutu za stomatološke raziskave v Bethesdi v ZDA.

    Na področju napredovanja vnetja obzobnih tkiv je s sodelavci prvi dokazal vlogo cisteinskih proteinaz, katepsinov B in L in prisotnost njihovih inhibitorjev v dlesni, gingivalni tekočini, slini in serumu pacientov s parodontalno boleznijo. Na tem področju je začel sodelovati z Oddelkom za parodontologijo in celično biologijo Stomatološke fakultete v Amsterdamu (ACTA) na Nizozemskem.

    Na področju diagnostike parodontalne bolezni je s sodelavci prvi prikazal možnosti uporabe magnetno-resonančnega slikanja obzobnih tkiv pri eksperimentalnih živalih in ljudeh ter s sodelavci sodeloval pri razvoju Nd-YAG in Er-YAG dentalnih laserjev (Twinlight, Fotona), ki jih uporabljajo doma in v tujini.

    Profesor Skalerič je avtor ali soavtor več kot 270 bibliografskih enot, med katerimi je 30 člankov v mednarodnih revijah in knjigah ter 82 člankov v domači literaturi. Med objavami v tuji literaturi so posebej omembe vredni članki v revijah, kot so "Nature", "Proceedings of the National Academy of Science of the USA" in "Journal of Immunology". Rezultati raziskav, objavljeni v mednarodni literaturi, so mu prinesli ugled največkrat citiranega slovenskega stomatologa.

    Je sourednik številnih suplementov v tujih in domačih znanstveno-raziskovalnih revijah. Od leta 1995 je član uredniškega odbora in recenzent v ugledni znanstveno-raziskovalni reviji "European-Journal of Oral Sciences".

    Profesor Skalerič je bil oziroma je član najuglednejših mednarodnih stomatoloških združenj: predsednik Kontinentalnega odseka za Evropo pri Mednarodni zvezi za stomatološke raziskave, predsednik komiteja za nove člane pri Mednarodni zvezi za stomatološke raziskave, član Izvršilnega odbora direktorjev Mednarodne akademije za parodontologijo in od leta 1997 njen podpredsednik. Od leta 1995 zastopa Slovenijo v European Council of Chief Dental Officers.

    Profesor Skalerič je tudi pobudnik, ustanovitelj in vodja Centra za stomatološke raziskave, ki omogoča prodor slovenskih stomatoloških raziskav in raziskovalno izpopolnjevanje mlajših sodelavcev. Ob 10-letnici delovanja Centra je leta 1997 organiziral Mednarodni simpozij, ki je pomenil dodatno uveljavitev domačih interdisciplinarnih stomatoloških raziskav v mednarodnih krogih.

  • profesor dr. Danilo Zavratnik

    Diplomiral s področja eksperimentalne fizike osnovnih delcev, doktoriral v Ljubljani, predsednik Fakultete za znanost o okolju v Novi Gorici, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in pedagog na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

    Profesor Zavrtanik je bistveno prispeval k vključevanju slovenske fizike v velike mednarodne kolaboracije v Evropskem laboratoriju za fiziko osnovnih delcev CERN v Ženevi. Dosegel je, da se je slovenska skupina najprej delovno, potem pa polnopravno vključila v kolaboracijo CPLEAR, v kateri mu je bila poverjena koordinacija meritev, ki so vodile do prve eksperimentalne potrditve, da je smer časa v naravi določena, kar uvršča slovensko fiziko osnovnih delcev v sam svetovni vrh. Slovensko skupino mu je uspelo vključiti tudi v kolaboracijo DELPHI, v kateri sodeluje 550 raziskovalcev z 51 univerz in inštitutov. Profesor Zavrtanik je član najvišjih strokovnih in upravnih organov obeh kolaboracij.

    V zadnjih letih je profesor Zavrtanik na povabilo Nobelovega nagrajenca J. W. Cronina član mednarodne skupine znanstvenikov z vseh celin, ki načrtuje največji observatorij na svetu za meritve visokoenergijskih kozmičnih žarkov z dvema lokacijama, na južni in na severni polobli. S tem se je slovenski znanosti odprlo novo raziskovalno področje.

    Profesor Zavrtanik je dal tudi pobudo za ustanovitev Fakultete za znanosti o okolju v Novi Gorici ter najaktivneje sodeloval pri njeni ustanovitvi in njenem delu. K delu te mednarodno usmerjene podiplomske šole mu je uspelo pritegniti številne ugledne tuje profesorje in doseči formalno izmenljivost predmetov z ameriškima univerzama Rutgers in Iowa.

    Raziskovalni opus profesorja Zavrtanika je izjemen. Je soavtor 137 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so visoko citirani. Bil je tudi mentor številnim diplomantom, magistrantom in doktorantom.