Skoči na vsebino

OPIS STANJA NA PODROČJU RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI

23. 10. 2012


Na mednarodni ravni precej živahna in dinamična razprava o odpiranju raziskovalnih podatkov je svoj formalni osnutek dobila tudi v Sloveniji. Prav te dni je v Arhivu družboslovnih podatkov izšlo poročilo z naslovom "Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji". Gre za prvo tovrstno poročilo pri nas, ki je pomembno vsaj iz dveh razlogov.

 

Prvič, v njem so svoje mesto dobila mnenja ustvarjalcev in uporabnikov podatkov ter mnenja nosilcev podatkovnih storitev. Gre torej za pristop, ki v prvi vrsti upošteva obstoječe razmere ter realne probleme, dileme, zadržke in zmožnosti akterjev. Poročilo temelji na 22 intervjujih s slovenskimi raziskovalci, knjižničarji ter predstojniki oddelkov s področja fizike, biologije, gradbeništva, zgodovine, glasbe, jezikoslovja, arheologije, ekonomije, socialnega dela, antropologije, medicine …
Čeprav raziskovalci prihajajo iz različnih raziskovalnih področij in pri raziskovanju ravnajo z različnimi vrstami in oblikami podatkov, imajo podobne probleme. V poročilu so predstavljeni z modelom življenjskega kroga podatkov, ki obsega široko področje ravnanja s podatki, od ustvarjanja podatkov, pregledovanja, predelovanja, izbora, prve analize, evidentiranja, hrambe, do dostopa in druge uporabe.

 

In drugič, poročilo je pomembno tudi zato, ker poleg vpogleda v slovensko raziskovalno okolje predstavlja tudi učinkovite rešitve, ki jih poznajo v okoljih z razvito raziskovalno infrastrukturo. Kot takšno predstavlja korak k ozaveščanju o pomenu hrambe in dostopa do podatkov financiranih z javnimi sredstvi, bo pa tudi v pomoč pri oblikovanju nacionalnih politik in strategij na področju raziskovalnih podatkov.
Politike odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov so nekaj, čemur se v prihodnosti ne bo mogoče izogniti. Saj je tako znanstvena kot tudi politična javnost na mednarodni ravni enotna, da mora biti za ustvarjanje podatkov, za njihovo hrambo in dostop do njih poskrbljeno tako, da bo njihov potencial najbolje izkoriščen, s tem pa bodo tudi upravičena vanje vložena sredstva.

 

Iz poročila je mogoče ugotoviti, da je večjemu odpiranju raziskovalnih podatkov, ki velja za enega pomembnejših korakov na poti kakovostne znanosti, vse bolj naklonjena tudi slovenska znanstvena javnost.


Celotno poročilo "Opis stanja na področju raziskovalnih podatkov v Sloveniji" je dostopno tukaj.