Skoči na vsebino

TEMELJNE USMERITVE NA PODROČJU TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA IN INOVATIVNOSTI

 

1. temeljna usmeritev: Horizontalne spodbude za raziskovalno razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij

 

Spodbude za podporo razvoja novih tehnologij v srednjih in malih podjetjih kot najbolj dinamičnega dela gospodarstva so zelo pomembne. Tega pomena se zaveda tudi Evropska komisija saj v svojem akcijskem programu »New Innovation Action Plan« poudarja potrebo po spodbudah za raziskave in razvoj na vseh področjih. Za Slovenijo je ta ukrep še toliko bolj pomemben, saj po deležu inovativnih malih in srednje velikih podjetjih zaostajamo za Evropo več kot 2 krat.

 

Del horizontalnih spodbud ministrstva je torej namenjen za raziskovalno razvojne projekte v malih in srednje velikih podjetjih, in sicer le za projekte, ki so strateško usmerjeni na glavno dejavnost oz. izdelke ter storitve »core business«. Pri tem je kot običajno, lahko izvajalec raziskovalno razvojne faze podjetje samo (v kolikor je za to usposobljeno in vpisano v evidenco pri MVZT), oziroma javna raziskovalna institucija, tehnološki center ali drugo podjetje, ki ima komplementarna znanja, ki služijo uspešni realizaciji projekta in čim prejšnjemu začetku komercializacije novega proizvoda, znanja oz. tehnologije.

 

Spodbude bomo usmerjali na manjše število projektov (cca. 50-70) in pri tem obdržali neko primerno mero sofinanciranja. V nasprotnem primeru bi bila podjetja deležna zelo simboličnih subvencij, ki ne stimulirajo ne podjetij in ne raziskovalnih institucij. Predvidena višina subvencije bo od 25% do 50% upravičenih stroškov za raziskave in razvoj.

 

Kljub temu, da je danes mogoče ma spletu,  predvsem v tujih jezikih, dobiti veliko gradiva o tehnološkem razvoju v podjetjih, je še vedno aktualen tudi Priročnik za tehnološko sodelovanje.

 

2. temeljna usmeritev: Tehnološki programi na ožjih tehnoloških področjih

 

Večina spodbud ministrstva je usmerjena v razvojne prioritete oz. tehnološke programe. Tehnološki programi so namenjeni razvoju znanja in konkretnemu razvoju na posameznih sektorjih oz. področjih, prednostno na področju aktivnosti visoko tehnološko usposobljenih podjetij, ki delujejo na globalnih trgih. Tehnološke programe se pripravi v sodelovanju s skupino raziskovalcev in predstavnikov podjetij s področja tehnološkega programa in pristojnim ministrstvom. Cilj tega konzultacijskega procesa je identificirati ključna ožja tehnološka področja znotraj programa, ki bodo aktualna za slovensko gospodarstvo v obdobju treh do petih let. V okviru javnega razpisa bo kasneje ministrstvo ali Tehnološka agencija razpisala tehnološki program z ožje opredeljenimi temami (ožje področno tehnološko predvidevanje - delni foresight). Ožje opredeljene teme se lahko letno dopolnjujejo. Na razpise se lahko prijavijo raziskovalci v povezavi s podjetji, oziroma podjetja sama, v kolikor imajo zadosten raziskovalno razvojni potencial. Prijavljeni projekti (razvojni in aplikativni) morajo biti interdisciplinarni, celoviti in v zadostnem obsegu, tako da dejansko predstavljajo bistven tehnološki napredek v slovenskem gospodarskem prostoru oziroma pomenijo veliko povečanje tehnološke zahtevnosti in dvig dodane vrednosti na zaposlenega v udeleženih podjetjih.

 

Na ta način javna raziskovalna sfera postane bistveno bolj povezana s potrebami gospodarstva, usmeri svoje raziskave in znanstveno delo na relevantna področja za razvoj Slovenije. Omogočena pa je tudi vključitev družboslovja v teme relevantne za gospodarstvo. S tem se doseže eden glavnih ciljev Zakona o raziskovalni dejavnosti iz leta 2002 in doda konkreten prispevek znanosti in raziskovalcev k doseganju ciljev Lizbonske deklaracije. Podrobne programe je pred leti uvedla tudi Finska in jih izvaja preko njihove tehnološke agencije TEKES.

 

Subvencije za tehnološke programe se gibljejo v razponu 25% do 50%. Tehnološki program se izvaja v obdobju od treh do petih let. Po tem obdobju se opravi zunanja evalvacija tehnološkega programa. V kolikor obstaja potreba se lahko program v spremenjeni obliki ponovno objavi z dopolnjeni temami.

 

3. temeljna usmeritev: Raziskovalno razvojna infrastruktura in razvoj kadrov

 

Za uspešno sodelovanje javne raziskovalne sfere s podjetji in pa predvsem za večje vključevanje malih in srednje velikih podjetij v inovacijsko dejavnost je izrednega pomena tudi raziskovalno razvojna infrastruktura in razvoj ustreznih kadrov.

 

V ta namene se že nekaj let spodbuja in sistematično razvija sistem tehnoloških centrov. Tehnološki centri so samostojne pravne osebe, ustanovljene s strani več podjetij za raziskovalno razvojne aktivnosti na posameznem področju oz. branži in zagotovitev raziskovalno razvojne opreme, ki je potem na voljo podjetjem za izvajanje njihovih razvojnih projektov. V kolikor podjetje nima zadostnih kadrov, storitve zanj opravijo kadri zaposleni v tehnološkem centru.

 

Trenutno je aktivnih približno 25 tehnoloških centrov in sicer na področjih od tekstilno predelovalne, obutvene, do orodjarstva, elektrotehnične ter informacijskih in varnostnih tehnologij. V letu 2005 se izvaja razpis PHARE za tehnološke centre v okviru katerega se tehnološkim centrom omogoča nakup sodobnejše raziskovalno razvojne opreme. V letu 2005 pa bo poudarek predvsem na širjenju storitev, vključevanju v evropski raziskovalni prostor ter večanju števila vključenih malih in srednje velikih podjetij.

 

Aktivnosti področja pa bodo usmerjene tudi v krepitev kadrovskih potencialov in infrastrukturo, predvsem na področjih, ki bodo omogočala vključitev raziskovalcev javnih in zasebnih organizacij in inovativnih podjetij v programe tehnoloških platform EU (tehnološke mreže in drugi programi povezovanja).

 

4. temeljna usmeritev: Vključevanje gospodarstva v mednarodni razvojno raziskovalni prostor

 

Slovenija se uspešno vključuje v programe mednarodnega raziskovalno razvojnega sodelovanja. Pri tem gre za tri vrste projektov, in sicer:

 

  • bilateralno znanstveno tehnološko sodelovanje
  • EUREKA ( najstarejši tehnološko razvojni program Evrope)
  • 6. in 7. okvirni program za raziskave in razvoj Evropske unije

 

V okviru bilateralnega znanstveno tehnološkega sodelovanja je potrebno zagotoviti večjo vključenost podjetij in tem relevantnih za slovensko gospodarstvo (brain gain).

 

V EUREKI Slovenija sodeluje že od leta 1994. Trenutno poteka skoraj 50 projektov, kar nas uvršča na drugo mesto po uspešnosti sodelovanja v programu EUREKA. V organih EUREKE dr. Mihelič predseduje CEERDA skupini.

 

Program EUREKA je v preteklosti izdal Priročnik o zaščiti tehnoloških informacij v angleškem jeziku.

 

V nadaljevanju si lahko ogledate še nekatere starejše Eurekine priročnike (v angleškem jeziku), ki po vsebini še vedno lahko pomagajo pri (mednarodnem) sodelovanju v R&R:
- Priročnik pred sklenitvijo pogodbe o sodelovanju na projektu
- Priročnik za majhna podjetja pri pripravi RR projekta
- Priročnik za čezmejno sodelovanje
- Priročnik ključnih dejavnikov za uspeh RR projekta
- Priročnik pravnih oblik sodelovanja
- Priročnik o zaščiti tehnoloških informacij

 

V 6. in 7. okvirnem programu je potrebno nadaljevati s spodbudami podjetjem za vključevanje v te programe. V zadnjih dveh letih smo dosegli lepe rezultate na vključevanju malih in srednje velikih podjetij v okvirni program EU. V povprečju pa je udeležba podjetij le nekaj nad 20 odstotkov, kar še zmeraj kaže na to, da znanje odhaja iz slovenskega prostora. V prihodnje bi bilo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti tudi ustrezno pravno podporo tako podjetjem, kot tudi institucijam znanja, tako da bi le te bistveno bolj zaščitile svojo intelektualno lastnino, kar je izrednega pomena pri sodelovanju v velikih mednarodnih konzorcijih.