Skoči na vsebino

2013

ZOISOVE NAGRADE IN PRIZNANJA V LETU 2013

 

Poročilo predsednika Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti RS in Puhovo priznanje za leto 2013

 

Nagovor akademika prof.dr. Tadeja Bajda, predsednika Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje na slavnostni podelitvi nagrad

 

 

Seznam dobitnikov in utemeljitve letošnjih Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije ter Puhovega priznanja:

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo

 

akad. zasl. prof. dr. Zinka (Terezija) Zorko

Akademikinja profesorica dr. Terezija Zorko, zaslužna profesorica Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je pri mentorju akad. prof. dr. Tinetu Logarju doktorirala z disertacijo Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Svetega Duha na Ostrem vrhu. Raziskuje govore koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini. Iz koroške narečne skupine je proučila 13, iz štajerske 14 govorov, iz panonske pa vse govore haloškega narečja, prleške govore, prekmursko narečje pa tudi v Porabju na Madžarskem.
Po Ramovšu, Riglerju in Logarju odpira nove raziskovalne smeri v slovenski dialektologiji, zlasti v slovenskem obmejnem in čezmejnem prostoru. V njeni mariborski dialektološki šoli nastajajo slovnice posameznih govorov, ki razlagajo narečno mnogovrstnost slovenskega jezika, dialektološke raziskave belih lis na karti narečnih značilnosti slovenskega jezika pa zarisujejo nove natančnejše narečne meje. Terezija Zorko je: (1) mejo med štajerskimi in koroškimi govori na vzhodu pomaknila v Dravsko dolino do Fale in Ruš, do koder sega temeljni vzhodnokoroški podjunski samoglasniški sestav; (2) razmejila kozjaški in slovenjegoriški jezikovni prostor; (3) upoštevajoč medjezikovne vplive v slovenskih obmejnih narečjih, odkrila in razložila močnejše slovenske vplive na obmejne nemške štajerske govore – odkrila je nove, pa tudi prehodne in vmesne govore tostran in onstran državne meje; (4) raziskovanja usmerila v Radgonski kot, (5) na obmejni slovensko-madžarski (Porabje) in (6) slovensko-hrvaški prostor (Haloze, Rogatec, Bizeljsko). 
Njena bibliografija obsega 569 enot – najpomembnejše so tri znanstvene monografije: Narečna podoba Dravske doline, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, ki so osredinjene na študije posameznih govorov, pomembnih za novo razvrstitev narečij na severovzhodu Slovenije.
 
 
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskavah delovanja proteoliznih encimov in njihovi regulaciji
prof. dr. Janko Kos
Prof. dr. Janko Kos je redni profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodja Odseka za biotehnologijo na Institutu »Jožef Stefan«. Znanstvenoraziskovalno delo prof. Kosa zajema farmacevtsko biotehnologijo in biokemijo, njegovo ožje raziskovalno področje so raziskave proteoliznih encimov v malignih, imunskih in nevrodegenerativnih procesih, raziskave sinteznih in naravnih inhibitorjev ter dostavnih sistemov za vnos zdravil. Zlasti odmevne so njegove raziskave proteolitskega encima katepsina X, ki je prisoten v imunskih celicah, nevronih in nekaterih tumorskih celicah. Prof. Kos je odkril več tarč katepsina X, kot so integrini, gama enolaza in profilin-1, delovanje katepsina X na te tarče pa ima pomembne fiziološke posledice. Povišana koncentracija katepsina X povzroči tvorbo membranskih nanocevk, ki omogočajo prenos sporočil med celicami v obliki ionov, komponent celične površine in znotrajceličnih veziklov. Utišanje izražanja ali inhibicija aktivnosti katepsina X bistveno zmanjša adhezijo in migracijo imunskih in tumorskih celic, poveča pa regeneracijo nevronskih celic in tvorbo nevritov. Te ugotovitve potrjujejo katepsin X kot pomembno terapevtsko tarčo, zato je raziskovalno delo prof. Kosa poleg raziskav vloge proteaz v fizioloških procesih usmerjeno tudi v iskanje in pripravo proteaznih inhibitorjev in drugih spojin, ki bi bile uporabne za zdravljenje raka, nevrodegenerativnih in avtoimunih bolezni.
 

 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v matematiki v naravoslovju
prof. dr. Dušanka Janežič

Doktorica Dušanka Janežič je redna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in znanstvena svetnica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Temeljne usmeritve njenega znanstvenoraziskovalnega dela so izpopolnjevanje in razvoj ter uporaba novih metod in algoritmov pri molekularnem modeliranju, to je pri teoretskih raziskavah v naravoslovnih in tehničnih znanostih, kot so kemija, farmacija, molekularna fizika, strukturna biologija in razvoj novih materialov.
Profesorica Dušanka Janežič je s svojimi vrhunskimi dosežki na področju molekularnega modeliranja, ki ga je v Slovenijo pripeljala pred 20 leti, trajno prispevala k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. S svojim dolgoletnim znanstvenoraziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom na področju molekularnega modeliranja si je pridobila velik ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu in doma.
Bibliografija profesorice Dušanke Janežič obsega več kot 400 enot. O svojem delu je v soavtorstvu objavila znanstveno monografijo z naslovom Graph Theoretical Matrices, sedem poglavij v monografijah tujih založnikov ter 86 znanstvenih člankov v tujih revijah najvišjega kakovostnega razreda z domačimi in tujimi sodelavci.
V zadnjih sedmih letih je profesorica Dušanka Janežič objavila 40 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah z visoko odmevnostjo, dve poglavji v monografskih publikacijah tujih založb in eno znanstveno monografijo, izdano pri tuji založbi. Njeni znanstveni dosežki so inovativni in imajo k uporabnosti naravnano vrednost.

 
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za raziskave na področju materialov
izr. prof. dr. Miran Gaberšček

Izr. prof. dr. Miran Gaberšček je vodja laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, direktor Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije in izredni profesor za področje materialov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu raziskuje elektrokemijske sisteme za shranjevanje in pretvorbo energije, predvsem transportne in reakcijske mehanizme, ki potekajo v baterijah in gorivnih celicah. V težnji za izboljšavo moči baterij je vpeljal koncept distančnikov v elektrodnem kompozitu in izboljšal električno kontaktiranje med različnimi fazami v elektrodi baterije. S sodelavci je predlagal novo vrsto organskih baterij in pripravil nove baterijske nanomateriale na osnovi titanatov ter jih ustrezno patentno zaščitil. V članku, objavljenem v Nature Materials, je pokazal, kako medfazno kontaktiranje velikega števila aktivnih delcev vpliva na delovanje in izgube v baterijah, ter tudi posplošil svoja dognanja zunaj področja baterijskih materialov. Izsledke svojih raziskav je v zadnjih sedmih letih objavil v 74 znanstvenih člankih. Njegova dela so citirana v najuglednejših znanstvenih revijah, kar ga uvršča med najbolj citirane raziskovalce na področju materialov in tehniških ved v Sloveniji. Je soavtor devetih patentov s področja novih funkcionalnih materialov. Svoje znanje prenaša v industrijo kot vodilni teoretik za raziskave baterij v Evropskem raziskovalnem inštitutu Alistore-Eri, Centru odličnosti za nizkoogljične tehnologije in kot pedagog.
 

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v genetiki
prof. dr. Simon Horvat

Prof. dr. Simon Horvat je redni profesor za genetiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter sodelavec Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Odkril je, da je funkcija gena Socs2 povezana z uravnavanjem rasti pri sesalcih. Odsotnost ali zmanjšano izražanje gena Socs2 vodi v pospešeno rast in gigantizem, čezmerno izražanje pa povzroča pritlikavost. Z genomsko analizo miši, selekcioniranih glede na debelost ali vitkost, je prof. Horvat odkril nov gen za debelost, Deptor, ki se različno izraža pri debelih in vitkih miših ter človeku samo v maščevju. Skupaj s sodelavci Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) so pojasnili način delovanja tega gena, kar je doživelo velik odmev tudi v širši javnosti. Omenimo še, da je prvi v Sloveniji razvil transgene miši z izbitim genom Cyp51, ki so dober živalski model za študije homeostaze holesterola in sindroma Antley-Bixler pri človeku. Njegovi dosežki pomembno prispevajo k napredku genetike in živalske biotehnologije.
 

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini

dr. Milko Mikola

Zgodovinar in arhivski svétnik dr. Milko Mikola se je v slovenski zgodovinski stroki uveljavil predvsem kot odličen poznavalec represije komunističnega totalitarizma v Sloveniji. Upravičeno lahko zapišemo, da je na tem področju slovenskega zgodovinopisja opravil pionirsko delo. O tej skoraj pol stoletja zamolčani temi je začel pisati in izdajati študije ter objavljati arhivske dokumente v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil kot arhivist zaposlen v Zgodovinskem arhivu Celje. Komunistično represijo v Sloveniji je proučeval tudi potem, ko je leta 2005 prevzel vodenje Sektorja za popravo krivic pri Ministrstvu za pravosodje in ko je leta 2008 postal vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljenega Študijskega centra za narodno spravo. V tem času je pripravil in izdal kar štiri zbornike arhivskih dokumentov in pričevanj o komunističnih koncentracijskih in delovnih taboriščih v Sloveniji ter o povojnih nasilnih izgonih prebivalstva. Vsa svoja dotedanja dognanja o povojni komunistični represiji v Sloveniji pa je strnil v monografiji Rdeče nasilje, ki je v nakladi 4.500 izvodov izšla lani in je njegovo življenjsko delo.


 
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov
prof. dr. Nada Lavrač
Prof. dr. Nada Lavrač je znanstvena svetnica na Institutu »Jožef Stefan« ter redna profesorica računalništva na Univerzi v Novi Gorici in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave tehnologij znanja s poudarkom na inteligentni analizi podatkov. Vrhunski znanstveni dosežek prof. dr. Nade Lavrač je s področja učenja pravil za odkrivanje in razlago zakonitosti v podatkih. Razvila je metode učenja različnih oblik opisnih pravil za analizo kompleksnih relacijskih podatkov in semantično analizo podatkov z uporabo zlasti v biomedicini. Kot vodilna avtorica je to področje znanosti celovito predstavila v znanstveni monografiji Foundations of Rule Learning, ki je izšla pri ugledni mednarodni založbi Springer. Skupaj s soavtorjema je vzpostavila enovit opis tehnik in izbranih algoritmov za učenje pravil v klasičnem strojnem učenju in sodobnem podatkovnem rudarjenju. Visok mednarodni ugled prof. Lavračeve je razviden tudi iz naziva ECCAI Fellow, ki ji ga je podelilo Evropsko združenje za umetno inteligenco. Prof. Lavračeva je tudi vodja programske skupine Tehnologije znanja, ki je najuspešnejša slovenska programska skupina pri pridobivanju evropskih sredstev 6. in 7. okvirnega programa.
 

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov
doc. dr. Saša Novak Krmpotič
Doc. dr. Saša Novak Krmpotič je znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«, kjer je vodja skupine za koloidno procesiranje in docentka na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Njeno raziskovalno delo je pretežno usmerjeno v razvoj keramičnih kompozitov za uporabo v ekstremnih razmerah in materialov za uporabo v medicini, pri čemer za doseganje lastnosti izkorišča načela koloidnega procesiranja. S sodelavci je prispevala je k boljšemu razumevanju in razvoju elektroforetske depozicije in njeni širši uporabi. Med vidnejše dosežke se uvršča njen prispevek k razvoju keramičnega kompozita za oblogo prve stene v prihodnjih fuzijskih elektrarnah in uveljavljenosti skupine pri raziskavah fuzijskih materialov v mednarodnem merilu. Prav tako je s svojim delom dosegla vidno vlogo skupine na področju materialov za biomedicinske vsadke.
Nagrajenka se uvršča med vrhunske mednarodno priznane strokovnjake za koloidno procesiranje strukturnih materialov in materialov za uporabo v medicini. Njeni izvirni dosežki so pomembno prispevali k napredku na tem področju, prinašajo nove metode in odmevno prispevajo k svetovni zakladnici znanja. S svojim delom je vidno prispevala k ugledu slovenske znanosti v mednarodnem znanstvenem okolju.
 

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji
prof. dr. Tomaž Zwitter

Prof. dr. Tomaž Zwitter je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo je usmeril v astronomske meritve, ki omogočajo pridobivanje podatkov, potrebnih za razumevanje mozaika strukture vesolja. Uveljavil se je pri več mednarodnih kolaboracijah, katerih cilj je razvozlati zgodovino in prihodnost naše galaksije. Omeniti je treba, da je eden od ustanoviteljev mednarodnega projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo znanstveniki iz devetih držav in je tudi njegov znanstveni direktor. Med dosežki njegovega dela je treba posebej poudariti meritve ubežne hitrosti iz naše galaksije za zvezde v Sončevi okolici, ki so nov neposreden dokaz obstoja temne snovi v zunanjem haloju Rimske ceste. Meritev ubežne hitrosti je omogočila tudi do zdaj najboljšo določitev mase naše galaksije. Profesor Zwitter je uvedel novo spektroskopsko metodo določanja razdalj do zvezd, ki nam da prostorsko sliko položajev in gibanj zvezd danes in v preteklosti.
Znanstvena dela nagrajenca so dosegla izjemno mednarodno odmevnost, saj so bila citirana več kot dvatisočkrat, kar kaže njegov pomembni prispevek k svetovni zakladnici znanja. 
 
 
Puhovo priznanje za izum vodotopnega koencima Q10

 

dr. Mirko Prošek, prof. dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek
Raziskovalna skupina je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani v okviru raziskovalno-razvojnega dela razvila enostaven postopek za proizvodnjo nove vodotopne oblike koencima Q10 in s tem omogočila razvoj novih izdelkov, zlasti v živilski industriji. Raziskovalni skupini je uspelo pridobiti licenčnega partnerja, razviti tehnološki postopek in izdelek tržiti v več državah.
Bistvene prednosti nove oblike koencima Q10:

  • dobra topnost v vodi in vodnih medijih ter bistveno povečana biodostopnost;
  • enostavnost postopka in nizka cena surovin;
  • okolju prijazna in energetsko ugodna tehnologija brez uporabe organskih topil;
  • vsestransko uporaben proizvod za trdne, poltrdne in tekoče izdelke.

Pomen izuma se kaže v gospodarskih učinkih: v letu 2012 je bilo prodanih okrog 6,5 milijona kosov izdelkov z vodotopnim koencimom Q10 v skupni vrednosti 7,5 milijona EUR, skupen neposredni učinek izuma za Kemijski inštitut pa je bil 580.000 EUR. Raziskovalna skupina pa ni bila uspešna samo z vidika gospodarskih učinkov, ampak je prijavila in pridobila tudi več domačih in tujih patentov ter objavila 15 znanstvenih in 6 strokovnih člankov.
 

 

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije
prof. dr. Tanja Dominko
Prof. dr. Tanja Dominko je izredna profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v ZDA. Že več kot 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, ob tem pa ves čas vzdržuje intenzivne strokovne in osebne stike z domovino, od koder je odšla po magisteriju na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je svetovno priznana znanstvenica za raziskave matičnih celic, regenerativne medicine in tkivnega inženirstva, soavtorica vrste patentov za uporabo somatskih matičnih celic in tkivnega inženirstva ter ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica biotehnološkega podjetja. Svoje raziskave je objavila v številnih znanstvenih člankih, med katerimi so bili mnogi objavljeni v vrhunskih revijah. Ob svojem plodnem delu v ZDA intenzivno sodeluje pri raziskovalnem in strokovnem delu v Sloveniji z organizacijo poletnih šol ter usposabljanjem slovenskih študentov in raziskovalcev. V zadnjih desetih letih je prof. Dominkova predavala na številnih institucijah in znanstvenih srečanjih v Sloveniji. Od leta 2012 je vodja novoustanovljenega Centra za biomedicinske znanosti in inženiring Univerze v Novi Gorici, katerega cilj je razviti nove rešitve za izboljšavo kakovosti staranja s povezavo sodobnih tehnologij v biomedicini, pri nanomaterialih in inženiringu. Naj še omenimo, da je centru podarila dragoceno raziskovalno opremo.