Skoči na vsebino

2011

Zoisove nagrade in priznanja v letu 2011

Nagovor in poročilo akademika prof.dr. Tadeja Bajda, predsednika Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje

Seznam dobitnikov in utemeljitve letošnjih Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije ter Puhovega priznanja



Zoisova nagrada za življenjsko delo v fiziki
akademik prof. dr. Gabrijel Kernel

Akademik dr. Gabrijel Kernel, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani ter pomemben znanstvenik Instituta Jožef Stefan, je v Sloveniji utemeljil eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in s svojim celovitim znanstvenim delom prispeval k napredku stroke in ugledu Slovenije v svetu.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je domača oprema v jedrski fiziki prenehala biti konkurenčna in se je v svetu močno razmahnila fizika delcev, je dr. Kernel ustanovil skupino mladih slovenskih fizikov in se z njimi pridružil raziskavam s spektrometrom Omicron v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Ženevi. Skupina se je uveljavila kot zelo prodorna. Dr. Gabrijel Kernel je bil izbran za nosilca eksperimenta, ki je odmeval v strokovni javnosti. V osemdesetih letih je slovensko skupino vključil v eksperiment ARGUS, ki se je posebej proslavil z odkritjem mešanja mezonov B. V devetdesetih letih je raziskoval pri eksperimentu DELPHI, ki je bistveno prispeval k natančnosti poznavanja parametrov standardnega modela osnovnih delcev. Z delom pri teh projektih je pod mentorstvom akademika Kernela doktoriralo 13 njegovih sodelavcev. O bogatem znanstvenem delu priča 300 člankov z okoli 6000 citati.
Skupina, ki jo je ustanovil, šteje danes približno 30 sodelavcev. Mnogi izmed njih so ugledni
znanstveniki in univerzitetni profesorji, ki samostojno vodijo raziskovalne skupine pri velikih mednarodnih projektih, kot so ATLAS v Ženevi, BELLE na Japonskem ali Pierre Auger v Argentini. Slovenija se je po zaslugi akademika Gabrijela Kernela vrisala na zemljevid pomembnih držav v fiziki delcev.



Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju anorganske kemije fluora
prof. dr. Boris Žemva

Prof. dr. Boris Žemva se je z dosežki svojih raziskovanj na področju anorganske kemije fluora, posebej kemije žlahtnih plinov in visokoenergijskih oksidantov ter koordinacijskih spojin z neobičajnimi ligandi povzpel v izbrano peščico raziskovalcev na svetovnem vrhu, ki so premaknili znanje na omenjenih področjih na pred štiridesetimi leti nepredstavljivo visoko raven. Dr. Žemva je že leta 1972 dobil Fulbrightovo štipendijo za raziskovalno delo na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju pri prof. Bartlettu, začetniku kemije žlahtnih plinov. Leta 1978 se je tja vrnil še z drugo Fulbrightovo štipendijo, leta 1993 pa kot njen gostujoči profesor.
Prof. Žemva je pokazal, da je mogoče nekatere elemente pripraviti v visokih oksidacijskih stanjih, npr.   Ag3+, Ni4+  in Cu3+, kar je bilo do takrat nepredstavljivo. Njihove kationske zvrsti so najmočnejši do zdaj znani oksidanti, saj je v teh sistemih elementarni kisik  reducent.
Temu in drugim odkritjem dr. Žemve primerni so tudi svetovni odmevi. Njegovi dosežki so sestavni del sodobnih učbenikov anorganske kemije, njegovo je poglavje v enciklopediji anorganske kemije, dobil je ugledno Humboldtovo nagrado, nagrado Ameriškega kemijskega društva (ACS) kot četrti Evropejec, njemu sta bila namenjena simpozij ACS in posebna številka revije Journal of Fluorine Chemistry. Je član Evropske znanstvene akademije s sedežem v Liegeu. Večine tovrstnih oziroma enakovrednih svetovnih priznanj ni bil deležen še noben Slovenec kemik ali nekemik.  
Dr. Žemva je vsa priznanja za raziskovalno uspešnost dobil tudi v Sloveniji. Je redni član Inženirske akademije Slovenije. Vrsto let je vodil raziskovalni odsek na Institutu Jožef Stefan.



Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke za knjigo Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte, Mohorjeva družba/Hermagoras 2010.
prof. dr. Matjaž Klemenčič in prof. dr. Vladimir Klemenčič

Socialni geograf, upokojeni prof. dr. Vladimir Klemenčič in zgodovinar prof. dr. Matjaž Klemenčič, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru sta vrhunska poznavalca slovenske manjšinske in izseljenske problematike. Svoje dolgoletno raziskovalno delo na tem področju sta zaokrožila in hkrati okronala s knjigo o položaju koroških Slovencev v drugi avstrijski republiki, položaju, ki ga na eni strani opredeljujejo asimilacijski pritiski, na drugi pa prizadevanja manjšine za uveljavitev njenih mednarodnopravno zagotovljenih pravic. Interdisciplinarno zasnovana monografija, ki kombinira socialnogeografsko in zgodovinsko metodo, tudi na podlagi novega gradiva obravnava zapletene odnose med slovensko manjšino in koroško deželno oziroma avstrijsko zvezno politiko, ki ji nikoli ni uspelo ali ni hotela izpolniti zavez iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Knjiga, ki na več kot 650 straneh analizira šestdesetletno dogajanje po drugi svetovni vojni na avstrijskem Koroškem, je izšla leta 2010 v nemščini pri celovški Mohorjevi družbi in je do zdaj najbolj zaokrožen pregled te zgodovinske in hkrati tudi izjemno aktualne tematike. Skupaj s predhodno po obsegu skromnejšo angleško izdajo o istem vprašanju nagovarja knjiga predvsem širšo mednarodno strokovno javnost. Njena spoznanja bodo lahko uporabili tudi snovalci evropske manjšinske politike, ki so bili že do zdaj pozorni na dogajanje na avstrijskem Koroškem. V času, v katerem je tudi pri večinskem narodu zaznati večjo naklonjenost do manjšine in željo po ureditvi nekaterih, tudi desetletja spornih vprašanj, pomeni nagrajena monografija ne neki obračun in zaključno črto pod dolgim obdobjem težkega sobivanja in sosedstva.



Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju prenosa signalov s proteazami:  

prof. ddr. Boris Turk

Ddr. Boris Turk, vodja Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo na Inštitutu Jožef Stefan ter izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja s prenosom signalov prek encimskega delovanja proteaz, to je encimov, ki cepijo druge proteine. To je zelo pomemben fiziološki proces, ki je vključen v normalno delovanje celic v organizmu, ter številne patološke procese, kot so osteoporoza, različne oblike raka in revmatoidni artritis. Med njegove najodmevnejše dosežke šteje odkritje, da skupina proteaz, cisteinski katepsini, sodelujejo pri procesu programirane celične smrti s cepitvijo proteina Bid. To je eden prvih opisov fizioloških substratov katepsinov zunaj lizosomov, v katerih so običajno ti encimi. V sodelovanju z argentinskimi kolegi je raziskoval proteolizo parazita Trypanosoma cruzi, ki prenaša Chagasovo bolezen, in odkril ključno vlogo avtofagije za preživetje in infektivnost parazita. Raziskave proteaz imajo pomembno vlogo za razvoj zdravil, zato dr. Turk sodeluje s farmacevtskimi družbami ter vodi evropski raziskovalni projekt na to temo. V okviru tega projekta so razvili nove sonde za spremljanje dejavnosti vnetnih proteaz. Izsledke raziskav je objavil v številnih odmevnih znanstvenih publikacijah, predaval na mednarodnih konferencah in uglednih univerzah in je eden najpogosteje citiranih slovenskih raziskovalcev.



Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v farmacevtski kemiji  
prof. dr. Stanislav Gobec

Prof. dr. Stanislav Gobec, redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je priznan strokovnjak v farmacevtski kemiji. Pri svojem delu se ukvarja z razvojem novih zdravilnih učinkovin s kombinacijo in silico načrtovanja novih učinkovin na podlagi poznavanja tarč, sinteze in značilnosti spojin ter biološkega vrednotenja. Med tarčami, na katerih je raziskoval, omenimo encime, udeležene v biosintezi bakterijske stene, encime pretvorbe steroidnih hormonov, encime biosinteze bakterijske stene mikobakterij tuberkuloze ter inhibitorje 17 β-hidroksisteroid dehidrogenaze, ki imajo zmožnost kot protitumorska učinkovina. Dr. Gobec je tudi uspešen sintetik, saj je razvil nove postopke kemijske sinteze znanih zdravilnih učinkovin, kar je zelo pomembno za farmacevtsko industrijo, saj so ti postopki patentno zaščiteni in se nekateri postopki že uporabljajo pri izdelavi zdravil. Pri svojih raziskavah je pomembno povezan z mednarodnimi raziskavami o zdravilnih učinkovinah s projekti na področju protibakterijskih ter protituberkuloznih učinkovin.



Zoisovo priznanje za knjigo In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo (založba Modrijan, Ljubljana 2011)
akademik prof. dr. Andrej Inkret

Znanstvena monografija upokojenega profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, akademika Andreja Inkreta, ki temelji na obsežnem arhivskem, torej še neobjavljenem gradivu, ter na celotnem objavljenem Kocbekovem opusu, ni le poglobljen oris Kocbekovega življenja in dela, temveč je tudi mozaični kamen v obnovi še vedno tako nasprotujoče sočasne zgodovine. Inkret osvetljuje Kocbekovo osebnost deloma s stališča literarnozgodovinske analize njegovega pesniškega in pisateljskega dela, predvsem pa analizira njegovo zgodovinsko vlogo in politično delovanje ter kulturnopolitične razmere časa, v katerem je živel. Knjigo odlikuje izvirnost spoznanj, ki izhajajo iz umestitve Kocbekove življenjske zgodbe v zgodovinski kontekst, in literarnozgodovinske interpretacije njegovega literarnega dela ter analize njegovega duhovnega obzorja in filozofije. Ena osrednjih tem je Kocbekova vloga v narodnoosvobodilnem boju in njegova zveza s komunisti, zaradi česar je bil že med vojno, predvsem pa po njej, izpostavljen ne le pritiskom voditeljev »revolucije«, temveč tudi očitkom njihovih nasprotnikov.
Kocbek se kaže kot razburljiva osebnost in njegov značaj se zdi povsem nenavaden za slovenskega človeka; po lastnih besedah je ostal sam sebi »zvest do konca«, četudi te zvestobe še sam ni mogel razumeti. Inkret je svojo monografijo objavil v slovenščini z vsem potrebnim strokovnoznanstvenim aparatom, zasnovana in napisana pa je z izjemnim literarnim občutkom, kar jo bo približalo tudi širšemu krogu bralcev. Hkrati pa je posamezne dele svojih dolgoletnih raziskovanj objavil tudi v tujem jeziku in z njimi seznanil tuje strokovnjake, ki se ukvarjajo z obdobjem druge svetovne vojne in povojnih let. Izid njegove monografije je izjemen slovenski znanstveni dosežek in kulturni dogodek.



Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokompatibilnih materialov in eksperimentalne ortopedije
prof. dr. Ingrid Milošev

Doktorica Ingrid Milošev je znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan in pomočnica direktorja za znanstvenoraziskovalno in pedagoško področje v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Z elektrokemijskimi metodami raziskuje korozijske procese na zlitinah, predvsem tistih na osnovi bakra. Izsledke objavlja v najuglednejših znanstvenih revijah s področja elektrokemije in spada med vodilne raziskovalce področja. Znanje o vrstah materiala je značilno nadgradila z raziskavami biozdružljivosti in mehanske odpornosti ortopedskih vrst materiala. Pojasnila je mehanizme tvorbe pasivne plasti v simulirani fiziološki raztopini za različne biomedicinske zlitine. Med prvimi na svetu raziskuje mehanizme omajanja sklepnih protez in odgovor organizma na vsadke. V bolnišnici Valdoltra je vzpostavila Register protez, ki je pomemben za zdravnike in v korist pacientom. Odmevni znanstveni dosežki dr. Ingrid Milošev so pomemben prispevek slovenske znanosti v zakladnico znanja v elektrokemiji. Z inventivnostjo je v delovanje medicinske ustanove vpeljala raziskovalnost in z znanstvenimi dosežki vzbudila prepoznavnost v mednarodnih medicinskih krogih s področja ortopedije oziroma nevrobiologije.



Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijskega inženirstva  
dr. Albin Pintar

Dr. Albin Pintar s Kemijskega instituta v Ljubljani (Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo) je v zadnjih sedmih letih skupaj s sodelavci objavil 26 člankov v vrhunski znanstveni periodiki z visokim faktorjem vpliva. Pomembnost raziskav v svetovnem znanstvenem prostoru dokazuje več kot 1700 citatov ali več kot 34 citatov na posamezni članek, kar zgovorno priča, da kandidat raziskuje in objavlja dela na pomembnem področju in da so njegova dela zelo prepoznavna v svetovni zakladnici znanja.
V zadnjem obdobju je znanstvena dejavnost dr. Albina Pintarja predvsem na področju heterogene katalize, saj je obravnaval katalitsko oksidacijo organskih onesnaževalcev v industrijskih odpadnih vodah in katalitsko denitrifikacijo pitne vode ter reakcije vodnega plina. Na vseh področjih najdemo dela, ki obravnavajo bodisi izvirno pripravo in karakterizacijo katalizatorja in/ali reaktor za izvedbo samega procesa.
Brez njegovega širokega znanja in raziskovalne vneme ter potrpljenja mnoga teh del ne bi izšla v tako pronicljivi in znanstveno odmevni obliki.



Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki
dr. Valerij Romanovskij

Dr. Valerij Romanovskij, rojen v Novem Dvoru v Belorusiji, je doktoriral iz matematike na Državni univerzi v Sankt Peterburgu na področju navadnih diferencialnih
enačb. Od januarja leta 2000 je redno zaposlen v Centru za uporabno matematiko in teoretično fiziko, Univerza v Mariboru. V slovensko matematiko je s teorijo navadnih diferencialnih enačb uvedel novo raziskovalno področje.
V zadnjih sedmih letih je dr. Romanovskij objavil 29 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah, šest prispevkov v konferenčnih zbornikih, eno poglavje v knjigi in znanstveno monografijo The Center and Cyclicity Problems. A Computational Approach, ki je izšla pri ugledni mednarodni založbi Birkhaeuser-Springer v aprilu 2009.
Njegova mednarodno priznana dela prinašajo nova dognanja, ideje in metode. V teorijo polinomskih navadnih diferencialnih enačb v ravnini je namreč uvedel pomembne nove algebrske in računalniškoalgebrske metode. Razvil je tudi nove ideje reševanja problemov obstoja limitnih ciklov in njihovih bifurkacij, Poincarejevega problema centra ter lokalne integrabilnosti, izohronosti ter linearizabilnosti, časovne reverzibilnosti in invariantnih sistemov navadnih diferencialnih enačb ter s tem bistveno prispeval k reševanju slavnega 16. Hilbertovega problema.
Dr. Romanovskij raziskovalno deluje tudi v matematični fiziki, saj je v soavtorstvu objavil  veliko pomembnih člankov s področja tako imenovane teorije WKB in teorije neavtonomnih 1D hamiltonskih sistemov.


Priznanje ambasador znanosti  Republike Slovenije
prof. dr., dres. h. c., Jože Straus

Prof. dr., dres. h. c., Jože Straus, tržaški Slovenec, mariborski gimnazijec, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in doktor Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu od leta 1962 živi in znanstveno deluje v Münchnu in tudi drugod. Od leta 1973 je raziskovalec na Inštitutu Maxa Plancka za pravo intelektualnih dobrin in konkurenčno pravo, na katerem je bil tudi direktor (2001–2009) in izvršni direktor (2002–2004). Od leta 1995 je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Znanstvenoraziskovalno delo profesorja Strausa pokriva celotno področje prava intelektualne lastnine, zlasti patentnega, avtorskega in konkurenčnega prava. Njegova spoznanja so sprožila pomembne razprave v mednarodnih krogih ter neposredno ali posredno vplivala na politiko in dokumente držav in mednarodnih organizacij, ki so glavni svetovni igralci na tem področju.
Pri vseh vrhunskih uspehih in časteh, ki jih je dosegel v širnem svetu, ni nikoli pozabil na svoj slovenski izvor in svoje rojake. Dr. Straus je imel dejavno vlogo pri oblikovanju slovenskega sistema intelektualne lastnine. Kot mentor ali raziskovalec je svetoval in pomagal številnim magistrandom, doktorandom in drugim strokovnjakom iz Slovenije.
Dr. Straus je dal pravu intelektualne lastnine in slovenskemu narodu veliko. Je velikan pravne znanosti v svetovnem merilu; v strokovnih krogih ga označujejo kot »uglednega velikega učitelja prava intelektualne lastnine«.     



Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso
skupina raziskovalcev: prof. dr. Miran Mozetič, dr. Uroš Cvelbar, Ludvik Kumar

Podjetje Kolektor je bilo ustanovljeno leta 1963 v Idriji kot proizvajalec komutatorjev. Grafitne komutatorje so začeli razvijati na prelomu tisočletja. To so izdelki z izjemnimi kemijskimi in električnimi lastnostmi. Klasični proizvodni postopek komutatorjev je tehnološko zahteven in okolju neprijazen zaradi okolju nevarnih snovi. Temeljni namen sodelovanja med podjetjem Kolektor in Institutom Jožef Stefan (IJS) je bil v razvoju povsem novega alternativnega tehnološkega postopka.
Nagrajenci so v letih med 2004 in 2006 opravljali raziskave na področju interakcije termodinamsko neravnovesne plinske plazme z mikrokompozitnimi vrstami materiala. Sistematične raziskave so pokazale, da je mogoče okolju neprijazne mokre kemijske postopke zamenjati s suhimi postopki, ki temeljijo na uporabi termodinamsko neravnovesnih stanj plina. Na podlagi temeljnih spoznanj je bil izdelan prototip novega mikrokompozitnega komutatorja. Raziskovalci projekta so prav tako razvili, optimizirali in izdelali ustrezno proizvodno linijo, ki je uspešno prestala vsa testiranja kupcev. Nov proizvodni postopek je okolju prijazen, hkrati pa ga odlikujeta izredna zanesljivost in cenovna primernost z veliko dodane vrednosti. Podjetje Kolektor na trgu dosega več kot 60 % svetovne proizvodnje. Proizvodni postopek in naprava sta zaščitena s patenti v ustreznih državah.
Nominirani raziskovalci dokazujejo prevladujočo resnico, da razvoj novih tehnologij sledi zakonitosti: temeljne raziskave, uporabne raziskave, razvoj prototipa, razvoj proizvodne linije, poskusna proizvodnja s prilagoditvijo industrijskemu okolju in redna proizvodnja. Treba je poudariti, da so nominiranci vrhunski raziskovalci z bogato zbirko znanstvenih  in uporabnih del in patentov.

Na podlagi zapisanega ugotavljamo, da so raziskovalci in dobitniki Puhovega priznanja za leto 2011 prof. dr. Miran Mozetič, dr. Uroš Cvelbar in Ludvik Kumar dosegli izjemne raziskovalne, razvojne, ekonomske in okoljske učinke pri postavitvi novega suhega postopka proizvodnje grafitnih komutatorjev.


Posnetek podelitve nagrad, ki je potekala 24. 11. 2011 v Unionski dvorani v Ljubljani, si lahko obledate na tej povezavi.