Skoči na vsebino

2007

Zoisove nagrade in priznanja v letu 2007

 

 

Poročilo Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje.

 

Seznam dobitnikov in utemeljitve letošnjih Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj Ambasador znanosti in Puhovih priznanj

 

 

Zoisove nagrade 

 
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju jezikoslovja
                   akademik prof. dr. Janez Orešnik

 


Akademik dr. Janez Orešnik, redni profesor za primerjalno germansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je razvil na Slovenskem jezikoslovno skandinavistiko pa tudi splošno jezikoslovje s posebnim poudarkom na slovenščini. Usmerjal je izobraževanje in raziskovanje generativne slovnice kot vodilne jezikoslovne šole, pri uporabnem jezikoslovju pa je poudarjal sociolingvistična vprašanja in manjšinsko problematiko. Ukvarjal se je tudi z uporabnim jezikoslovjem, saj je posegel tudi v razprave o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji in predstavil skandinavske urade za jezik.

Do leta 1985 se je pretežno posvečal skandinavistiki, predvsem islandščini pa tudi danščini, predvsem v študijah o islandski fonologiji in morfologiji tudi v neknjižni socialni zvrsti. Objavil je 30 del v publikacijah germanskega področja v Skandinaviji in na Islandskem.

Po letu 1985 se je težišče znanstvenega dela akademika Janeza Orešnika preneslo na tako imenovano naravno jezikoslovje, ki ga je z morfologije razširil na naravno skladnjo. Novo teorijo je prenesel tudi v opisno slovnico, v kateri je upošteval slovenščino in angleščino, deloma pa tudi romanske in neindoevropske jezike. S področja naravne skladnje je objavil 12 del zunaj Slovenije, največ na germanskem območju. Naravna skladnja je kot deduktivna jezikovna teorija in akademik Janez Orešnik ji je določil deset temeljnih načel, s katerimi se utemeljujejo t. i. lestvice naravnosti. Izračunavanje napovedi, ki jih o jezikovnih razmerah postavlja teorija, poteka v izpeljavah. Zaradi preverjanja te teorije je pretežno sam izdelal več tisoč izpeljav in jih veliko tudi že objavil.

V primerjavi z vodilno jezikoslovno šolo, z generativno gramatiko, dosega naravna skladnja iste cilje, napoveduje namreč razmere v jezikovnem gradivu. V okviru naravne skladnje ima največjo vrednost določanje, katere lestvice naravnosti so primerne in utemeljene za obdelavo nekega jezikovnega gradiva. Posebna pozornost je posvečena raziskovanju slovenskega jezikovnega gradiva.

Doktor Janez Orešnik je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, gostujoči profesor na številnih evropskih in ameriških univerzah, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik. Objavil je 245 del, od tega 50 izvirnih znanstvenih člankov, 11 strokovnih člankov, številne objavljene znanstvene prispevke na konferencah, poglavja v znanstvenih publikacijah, osem znanstvenih monografij. Vzgojil je devet doktorjev in sedem magistrov znanosti.
 
S svojim sistematičnim in izvirnim znanstvenim delom odlično nadaljuje in širi ugled slovenskega jezikoslovja v svetu, pomembno pa tudi prispeva k uveljavljanju in razvoju slovenskega jezikoslovja.


Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju fizike osnovnih delcev

prof. dr. Svjetlana Fajfer

 

 

Doktorica Svjetlana Fajfer je redna profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavka Instituta Jožef Stefan. Njeno področje dela je študij razpadov težkih mezonov, ki bi lahko bili občutljivi na morebiten obstoj fizike zunaj standardnega modela osnovnih delcev.
Skupaj s sodelavci doktorica Fajferjeva predstavlja eno vodilnih skupin v svetu za iskanje možnosti odkritja fizikalnih pojavov zunaj standardnega modela pri razpadih čarobnega kvarka. V čarobnih razpadih je še posebej težko najti ustrezne hadronske opazljivke, saj pri teh najpogosteje prevladujejo tako imenovani dolgosežni prispevki standardnega modela. Avtorica je skupaj s sodelavci ugotovila, da obstajajo možnosti za odkritje novih fizikalnih pojavov v redkih razpadih mezonov D. Napovedala je majhne verjetnosti v standardnem modelu ter močno povečanje verjetnosti v nekaterih možnih razširitvah standardnega modela. Podobno je izračunala razpadne verjetnosti za redke procese kvarkov b ter za ustrezne hadronske razpade mezonov B. Pomembni so tudi njeni izračuni verjetnosti številnih zanimivih procesov, pri katerih ni pričakovati vplivov fizikalnih procesov zunaj standardnega modela.
Rezultati raziskav profesorice dr. Fajfarjeve so plod uspešnega sodelovanja z mnogimi priznanimi strokovnjaki iz tujine in so naleteli na velik mednarodni odmev. Pri tem je treba še posebej poudariti, da je profesorica Fajferjeva v bistvu sama ustanovila ljubljansko skupino za teoretsko fiziko osnovnih delcev in vzgojila več mlajših domačih fizikov.
Profesorica dr. Fajferjeva je vrhunska znanstvenica, ki zaradi svojih del in široke razgledanosti uživa velik mednarodni ugled. Njen raziskovalni opus pa pomeni znaten prispevek slovenske znanosti v zakladnico svetovnega znanja.


Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju matematike
  prof. dr. Sandi Klavžar


Doktor Sandi Klavžar je redni profesor za diskretno in računalniško matematiko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Področje njegovega raziskovanja so predvsem diskretna matematika, teorija grafov, kombinatorika, teorija algoritmov in uporaba grafov v kemiji. Ustanovil je priznano mariborsko šolo diskretne matematike, ki se pod njegovim vodstvom razvija v enega od svetovnih centrov diskretne matematike in teorije grafov. Skupaj s profesorjem Wilfriedom Imrichom z Univerze v Leobnu je vodilni strokovnjak za področje produktov grafov. Skupaj sta izdala knjigo Product graph: Structure and recognition, ki je temeljno delo področja. Doktor Klavžar je tudi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za področje metrične teorije grafov. Razviti teoriji je uporabil na primer v teoriji grafovskih barvanj, pri študiju popolnih kod v teoriji kodiranja in v matematični kemiji.

Raziskovalni dosežki profesorja Klavžarja so svetovno priznani, kar kažejo številna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah, članstvo v uredništvu treh mednarodnih znanstvenih revij. Je recenzent pri več deset mednarodnih revijah. Skupaj s sodelavci je organiziral šest mednarodnih konferenc, seminarjev in delavnic v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Kanadi. Izjemno odmevnost njegovih člankov in monografije kaže tudi 185 čistih citatov, kar je za matematiko izredno veliko. Znanstveno delo profesorja Sandija Klavžarja je odmeven prispevek k svetovni zakladnici znanja.
  

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju umetne inteligence
akademik prof. dr. Ivan Bratko

 

Akademik dr. Ivan Bratko, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta Jožef Stefan, je mednarodno prepoznaven raziskovalec na področju umetne inteligence. Njegovi znanstveni dosežki so izraziti predvsem na področju kvalitativnega modeliranja v povezavi s strojnim učenjem, argumentiranega strojnega učenja in modeliranja človekove veščine vodenja sistemov.

Kvalitativno modeliranje v povezavi s strojnim učenjem je z uvedbo nove metode za strojno učenje iz numeričnih podatkov poimenovano Q2. Oznaka izhaja iz angleškega izraza »qualitatively faithful quantitative prediction«. To je avtomatsko modeliranje sistemov s strojnim učenjem na podlagi zajetih rezultatov meritev.

Glavna ideja in novost tega pristopa sta v kombinaciji kvalitativnega modeliranja in običajnejšega kvantitativnega modeliranja. Kot se je pokazalo v poskusih in v matematični analizi, daje ta pristop v mnogih okoliščinah bistveno boljše rezultate kot običajne metode kvantitativnega modeliranja iz rezultatov meritev.

Metoda Q2 je izvirni znanstveni prispevek profesorja Bratka in ima pred konvencionalnimi pristopi v modeliranju iz podatkov več prednosti, predvsem zaradi možne interpretacije modeliranega sistema, spoštovanja zakonitosti v indiciranem kvalitativnem modelu in zmožnosti privzemanja ekspertovega kvalitativnega modela, ki omogoča uvajanje omejitev.

Argumentirano strojno učenje, ki ga je uvedel profesor Bratko, je popolnoma nov pristop k strojnemu učenju, ki temelji na uporabi rezultatov meritev z uporabo komentarja eksperta. Na ta način ekspert nadgradi določene rezultate v procesu strojnega učenja in pomembno prispeva k uveljavljanju integralnega modela, ki dopolnjuje pridobljene rezultate meritev.

Modeliranje človekove veščine vodenja sistemov je raziskal, da bi ugotovil določene veščine upravljavca, ki jih ta izvaja podzavestno oziroma z njemu uveljavljenim načinom vodenja, in jih lahko uporabil kot kvalitativen učeč model. Na ta način lahko v določenem okolju prepozna načine upravljanja, ki so vgrajeni v podzavest upravljavcev. S tako pridobljenimi modeli lahko omogoči dober intuitivni vpogled v operaterjevo veščino, ki pa ni neposredno uporaben za vodenje sistema. Operacionalizacijo modela je mogoče izvesti z metodo Q2. Množica objav v pomembnih revijah in knjigi pri mednarodnih založbah izkazujejo visoko kakovost raziskovalnih dosežkov profesorja Bratka.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi
doc. dr. Viktor Kabanov

 

Doktor Viktor Kabanov je znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo obravnava različne vidike samoorganizacije snovi na nanometrski oziroma mezoskopski skali in je deležno velike mednarodne pozornosti. S sodelavcema je razvil teorijo topoloških faznih prehodov v superprevodnikih mezoskopskih dimenzij. Teorija napoveduje nastanek novih konfiguracijskih stanj, ko postane velikost vzorca primerljiva s koherenčno razdaljo superprevodnega stanja. Pokazal je, da prisotnost superprevodnega toka v tankih plasteh superprevodnikov z anizotropno režo zmanjša simetrijo ureditvenega parametra.
Kot prvi je docent Kabanov s sodelavcem Alexandrovim napovedal vpliv dimenzijske kvantizacije na obliko in frekvenco de Haas-van Alphenovih in Shubnikov-de Haasovih magnetnih oscilacij v nanožicah. Predlagala sta eksperiment, s katerim bi bilo mogoče meriti geometrijske lastnosti nanožic hkrati v direktnem in recipročnem prostoru. S sodelavci je razvil tudi fenomenološko teorijo za opis neravnovesne relaksacije elektronov, ki so jo zaradi enostavne uporabe eksperimentalni fiziki iz več raziskovalnih skupin po svetu pogosto uporabljali za opis eksperimentalnih rezultatov.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije
prof. dr. Borut Štrukelj

 

Doktor Borut Štrukelj je redni profesor za področje farmacevtske biotehnologije in rastlinske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta Jožef Stefan. Sodi med začetnike genskega inženirstva v Sloveniji. Skupaj s sodelavci mu je uspelo določiti zgradbo, to je nukleotidno zaporedje večjega števila genov iz živali, rastlin in gliv. Nekatere tujerodne gene so tudi uspešno vnesli v dednino bakterij in kvasovk ter tako dosegli, da so tvorile tujerodne beljakovine. S sodelavci z Univerze v Wageningenu na Nizozemskem je pripravil transgeno rastlino krompirja, ki je bila odporna proti koloradskemu hrošču in ki so jo mednarodno patentirali. Hkrati je tudi proučeval, kako uporabiti rastline kot bioreaktorje za proizvodnjo pomembnih bioloških zdravilnih učinkovin, na primer steroidnih hormonov. V zadnjem času je raziskovalna skupina profesorja Štruklja s pomočjo farmacevtske družbe Lek-Sandoz razvijala posebno metodo za odkrivanje novih bioloških zdravilnih učinkovin s pomočjo bakteriofagnega prikaza, tržno pa je zanimiva tudi proizvodnja tujerodne sladke beljakovine v mlečno-kislinskih bakterijah. Takšna sladka beljakovina bi kot novo sladilo lahko nadomestila pesni sladkor v prehrambni industriji.
 
Kot mednarodno priznan znanstvenik, odličen pedagog in organizator je profesor Borut Štrukelj cenjen strokovnjak v vrsti mednarodnih in domačih strokovnih institucij s področja farmacije in zdravstva, kot je na primer londonska Agencija za zdravila v Evropski uniji.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov
prof. dr. Jože Balič

 

Doktor Jože Balič, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, je pomembno prispeval k razvoju na področju avtomatizacije obdelovalnih postopkov in sistemov ter računalniško podprtih inteligentnih sistemov. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v koncipiranje in modeliranje procesov ter razvoj delujočih sistemov. Prav zato ga lahko uvrščamo med pionirje raziskav in razvoja proizvodne kibernetike v srednji Evropi.

Raziskoval je fleksibilne izdelovalne sisteme v realnem okolju. Pri tem je preučeval predvsem modele, strukturo in izdelovalna orodja. Z uporabo nevronskih mrež je raziskoval obstoječe strukture izdelovalnih sistemov ter njihove realne omejitve in specifične možnosti. Pri avtomatizaciji obdelovalnih postopkov je treba uporabiti različne modele za optimiranje. Profesor Balič je pri tem uporabil nevronske mreže za simulacijo in z opredelitvijo vodilnih parametrov določil optimalne pogoje za uporabo obdelovalnih postopkov. Obravnaval je različne koncepte grupne tehnologije in predvsem opredelil primernost posameznih tehnoloških postopkov v fleksibilnem izdelovalnem sistemu. V zadnjem obdobju ja raziskoval modele umetne inteligence za opredelitev izdelovalnih pogojev in sistemov.

Pomembna je tudi njegova publicistična dejavnost. V obdobju 2000–2006 je raziskovalne dosežke objavil sam ali v soavtorstvu v štirih knjigah pri tujih založbah. Je avtor ali soavtor 15 univerzitetnih učbenikov in štirih patentov.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih
doc. dr. Janko Jamnik

 

 

Doktor Janko Jamnik je višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in mednarodno uveljavljen raziskovalec na področju elektrokemije materialov. Med najpomembnejše dosežke docenta Jamnika sodijo določitev splošnih nadomestnih shem za transport snovi in naboja v mešanih prevodnikih in opredelitev koncepta elektronskega in ionskega ožičenja materialov za shranjevanje litija ter njegova praktična izvedba na primeru litijevega fero-fosfata (LiFePO4). Njegova teorija o splošnih nadomestnih shemah za transport snovi in naboja ter analiza impedančnih spektrov kot vira vrste koristnih elektrokemijskih podatkov o snovi sta uspešno prestali preizkus v najuglednejših svetovnih laboratorijih in dosegli veliko odmevnost. Drugi pomemben prispevek docenta Jamnika je s področja razvoja litijevih baterij. S sodelavci je poiskal odgovor na vprašanje, kako kot elektrodo uporabiti material, ki ima odlične termodinamske lastnosti, a je skoraj električni izolator. Razvili so koncept »elektrokemijskega ožičenja« in ga uspešno preizkusili na doma pripravljenem litijevem fero-fosfatu, ki je dobil visoke ocene tudi v ameriških nacionalnih laboratorijih.

Docent Janko Jamnik je v zadnjih sedmih letih objavil 34 prispevkov v najuglednejših mednarodnih znanstvenih revijah, ki se odlikujejo z veliko odmevnostjo. Nekatere opisane novosti so uporabne tudi pri razvoju novih tehnologij v proizvodnji litijevih baterij in tako je s sodelavci Max-Planckovega inštituta v Stuttgartu prijavil evropski patent.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju genetike živali
prof. dr. Peter Dovč

 

Profesor Peter Dovč, doktor münchenske Tehniške univerze, redni profesor na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja programske skupine »Primerjalna genomika in genomska biodiverziteta«, je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju genetike živali in animalne biotehnologije. Težišča raziskav profesorja Dovča in njegove skupine v obdobju 2000–2006 so bila:

(1) uravnavanje izražanja genov v mlečni žlezi sesalcev, še posebej pojasnitev molekulskega ozadja diferencialnega alelnega izražanja laktoglobulinskega gena kot posledice mutacije veznega mesta za aktivatorski protein v promotorju tega gena;

(2) populacijska in konzervacijska genetika populacij prosto živečih in domačih živali, kjer je z modernimi genomskimi pristopi preučevanja genetske strukture populacij in z analizo mitohondrijske DNA bistveno prispeval k molekularni analizi genetske strukture celotne populacije lipicanskih konj in k rekonstrukciji genetske zgodovine slovenskih rodov lipicanskih kobil, in

(3) molekularna genetika mikoplazem, predvsem vrst, ki okužujejo ptice. Uporaba molekularnih metod je skupini omogočila natančnejše sledenje infekcij komercialnih jat ptic s temi pogostimi patogeni in uspešno razlikovanje fenotipsko zelo podobnih sevov ptičjih mikoplazem.

V zadnjih sedmih letih je profesor Peter Dovč s sodelavci objavil 28 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so doživeli ugoden odmev v svetovni znanstveni javnosti.

 

 

Priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije

 

 

Priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije
prof. dr. Andrej Šali

 

Doktor Andrej Šali je profesor na Univerzi v Kaliforniji v San Franciscu, kjer je namestnik Oddelka za biofarmacevtske znanosti. V svetu velja za enega najuglednejših strokovnjakov za računalniško strukturno biologijo in bioinformatiko, o čemer zgovorno pričajo njegove znanstvene objave v najprestižnejših znanstvenih revijah, kot sta Nature in Science, ter njihova izjemna odmevnost v mednarodnem znanstvenem okolju.

Po diplomi s področja biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ga je želja po znanju vodila preko Instituta Jožef Stefan v najuglednejše svetovne centre za strukturno biologijo beljakovin, kot sta na Univerzi v Londonu in univerzi Harvard. Kot izjemno uspešen raziskovalec je nato postal vodja laboratorija za strukturno biologijo na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, od koder se je leta 2003 preselil na Univerzo v Kalifornijo.

Profesor Andrej Šali vseskozi preučuje zgradbo beljakovin in kako ta vpliva na njihovo delovanje. V svetu je še posej znan po razvoju novih računalniških orodij in ker mu je uspelo razvozljati zgradbe nekaterih zelo velikih beljakovinskih kompleksov. Takšna razkritja so še posebej pomembna za razumevanje osnovnih bioloških in medicinskih pojavov, imajo pa tudi veliko praktično vrednost pri načrtovanju novih zdravil.

Profesorju Šaliju je uspelo uveljaviti svoj izjemni talent v svetovnem okolju na najboljši možni način. Hkrati je ohranil tesne stike z domovino in ga lahko upravičeno imenujemo za ambasadorja znanosti Republike Slovenije.


Priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije
akademik prof. dr. Jože Pirjevec


Zgodovinar akademik prof. dr. Jože Pirjevec je eden naših najbolj uveljavljenih in znanih znanstvenikov humanističnega področja. Rodil se je leta 1940 v Trstu, kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Od leta 1971 je bil profesor zgodovine jugovzhodne Evrope v Pisi, od leta 1977 v Trstu, v letih od 1986 do 1996 v Padovi. Od leta 2002 je profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Doktorat znanosti si je pridobil leta 1976 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo, ki je 1977 izšla v Benetkah pod naslovom "Nicolo Tommaseo tra Italia e Slava" kot prva od njegovih devetih monografij. Med njimi so pomembne "Zgodovina Jugoslavije", ki je izšla v italijanščini, slovenščini in češčini, "Jugoslovanske vojne 1991–2001" v slovenščini in italijanščini, "Serbi, Croati, Sloveni, storia de tre nazione" v italijanščini in pa "Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000" v soavtorstvu z dr. Milico Kacin-Wohinz. Njegova znanstvena bibliografija obsega več kakor 400 enot v evropskih in ameriških revijah. Za vso to bogato znanstveno dejavnost je bil leta 1988 nagrajen z nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 2001 s »Premio Acqui« v Torinu in leta 2006 z zlato plaketo Univerze na Primorskem. Od leta 2005 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot gostujoči profesor je predaval v Torinu, Bochumu, Varšavi, Oslu, Celovcu in na Dunaju. S svojim znanstvenim delom je profesor Pirjevec postal eden najpomembnejših evropskih poznavalcev zgodovine jugovzhodne Evrope in slovenske zgodovine zadnjih sto let, kot univerzitetni učitelj pa je številnim generacijam študentov v tujini širil poznavanje zgodovine Slovencev ter s tem pomembno vplival na poznavanje Slovenije in Slovencev ter prispeval k temu, da tudi zgodovina Slovencev postaja del evropske zgodovinske zavesti.

 

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso


Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za keramični zatiček iz cirkonijevega oksida za estetsko fiksnoprotetično oskrbo zob

prof. dr. Tomaž Kosmač, prof. dr. Ljubo Marion, Aleš Dakskobler, Iztok Zagožen in Čedomir Oblak
Institut Jožef Stefan

 

Keramični zobni zatiček je izviren timski interdisciplinarni razvojni dosežek raziskovalcev Instituta Jožef Stefan. Odlikujeta ga izbira materiala visoke trdnosti in žilavosti ter domišljena geometrijska zasnova in oblika. Tako so bili doseženi ekonomična tehnologija izdelave, izognitev koroziji in estetski videz. Zobni zatič, ki je bil testiran v ZDA, Nemčiji in Rusiji, je pridobil CE-certifikat. Izdeluje ga podjetje GALD iz Tolmina, podjetje Interdent iz Celja pa ga trži v trinajstih državah. Doslej je bilo prodanih več tisoč keramičnih zatičev.


Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za produktno linijo za krmilno raven SI3000 MSCP in produktna linija za dostopovno raven SI3000 MSAP

Franc Dolenc
ISKRATEL

 

Razvoj obeh izdelčnih linij, ki je obsegal 1000 inženirskih let, predstavlja doslej največji raziskovalno-razvojni podvig v Sloveniji. Potekal je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru. Odprta zasnova večstoritvenih vozlišč omogoča nadaljnji razvoj telekomunikacijskih omrežij naslednje generacije. Obe izdelčni liniji sta namenjeni predvsem svetovnemu trgu in sta bili odlično sprejeti na trgih Iskratela. Omogočili pa sta tudi prodor na nove trge, predvsem v Francijo in Nemčijo. Odlikujeta se z visoko dodano vrednostjo in ugodno pričakovano rastjo dobička. Predvidena je tudi zmerna rast novih delovnih mest, predvsem višjih in visokih profilov.


Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za toplotni maneken s simulatorjem znoja in hoje

Prof. dr. Igor Mekjavić, Borut Lenart, Jože Opeka, Bogomir Vrhovec in Mitja Babič
Institut Jožef Stefan

 


Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so razvili stopalo s temperaturnimi senzorji in znojnicami in ga vgradili v robotski sistem, ki simulira hojo. Izvirni sistem omogoča modeliranje fizioloških odzivov za ocenjevanje stopnje udobnosti čevljev. Merilni sistem omogoča vzdrževanje evropskih normativov za obutev pri podjetju Alpina, izkazal pa se je tudi pri razvoju vojaških čevljev za ekstremne pogoje. Simulator so kupili Ministrstvo za obrambo Velike Britanije ter podjetji Decathlon iz Francije in Hohenstein iz Nemčije. Dogovori za nakup potekajo še z nekaj uglednimi tujimi proizvajalci športne obutve.