Skoči na vsebino

2006

Zoisove nagrade v letu 2006

 

Poročilo Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje.

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju slovenskega jezikoslovja


Akademik profesor dr. Jože Toporišič

Akademik doktor Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Diplomiral je leta 1952 iz slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1963 tudi doktoriral s tezo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. V letih od 1954 do 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, nato pa je do leta 1997 predaval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ko se je upokojil kot redni profesor za slovenski knjižni jezik. Od leta 1997 je redni član SAZU.

S svojimi jezikoslovnimi deli, ki so velikokrat polemično posegala tudi v družbeni položaj slovenščine, je akademik doktor Toporišič pomembno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor druge polovice 20. stoletja.  Vprašanja sodobne slovenščine, zlasti aktualnega knjižnega jezika, so prek njegovega znanstvenega dela postajala nepogrešljiv del vrednostne podobe slovenstva. Njegova osebna bibliografija obsega več kakor 1200 enot, med katerimi je vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Pomembna prvina, ki je vgrajena v jezikoslovno delo akademika Toporišiča in še posebej vpliva na moč njegove besede, izhaja iz spoznanja o družbeni vlogi jezika: razvit moderni jezik je določen s sposobnostjo odsevati dinamiko moderne družbe. Zato mora imeti slovenščina svoj prepoznavni izraz na vseh področjih javnega življenja, seveda tudi v intelektualni besedi znanosti na Slovenskem. Njegova akademska slovnica, ki je doživela več razširjenih in dopolnjenih izdaj – prva leta 1976, sledile so ji izdaje v letih 1984, 1991 in 2000 – sodi s svojo strukturalno zasnovo med temeljna dela slovenskega jezikoslovja 20. stoletja. Metodološke prvine zlasti ameriškega distribucionalizma, praškega funkcionalizma, dograjevane s tvorbeno - pretvorbenim pristopom Noama Chomskega, na katerih temelji njegova slovnica, so skupaj s strukturalno zasnovo Slovarja slovenskega knjižnega jezika vplivale na evropsko aktualno preureditev slovenskega jezikoslovnega nazora. Pomembna njegova dela so še Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, Nova slovenska skladnja, Portreti, razgledi in presoje, Družbenost slovenskega jezika, Besedjeslovje in številne druge razprave.

Akademik doktor Toporišič je znanstvenik, ki mu je uspelo premakniti slovensko jezikoslovno misel 20. stoletja v moderne okvire evropskega jezikoslovja. S tem je posredno in neposredno vplival na razvoj in položaj slovenščine kot sodobnega modernega jezika ter pomembno pripomogel h kulturni identiteti slovenstva.

 

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju keramičnih materialov

 

Profesorica dr. Marija Kosec

Doktorica Marija Kosec je vodja Odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožef Stefan in profesorica za področje materialov na Naravoslovno-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter gostujoča profesorica na elitni šoli École Polytechnique Fedérale de Laussane. Že v času podiplomskega študija se je zapisala raziskavam keramičnih materialov in njihovih lastnosti in postala vodilna raziskovalka na svetu na področju elektronske keramike, predvsem feroelektrikov in piezoelektrikov.

Med vrhunske znanstvene dosežke doktorice Kosec se uvrščajo njena dognanja o postopkih tvorbe tankih plasti iz zmesi svinčevih, cirkonijevih in titanovih oksidov, sinteze feroelektrikov in relaksorjev brez primesi svinca ter tvorbe debelih plasti feroelektričnih materialov. Še posebej odmevajo njeni dosežki pri pripravi prosojne relaksorske keramike, ki ne vsebuje svinca. Doktorica Koščeva in njeni sodelavci se odlikujejo z izjemno znanstveno produktivnostjo, ki je mednarodno cenjena, o čemer pričajo velika odmevnost publikacij ter številna vabljena predavanja na znanstvenih sestankih, tujih univerzah in inštitutih. Ena od njenih odlik je sposobnost, da zna odlično povezati osnovne raziskave z razvojnimi in uporabnimi. Tako je uspela pridobiti kar 14 evropskih projektov s področja uporabnih raziskav keramičnih materialov. Plod sodelovanja z domačimi in tujimi industrijskimi razvojnimi skupinami je tudi sedem patentov in razvoj novih produktov, predvsem za uporabo v tiskarski industriji. Je vodja centra odličnosti »Materiali za elektroniko naslednje generacije ter drugih prihajajočih tehnologij«.

Vrhunski znanstveni in razvojni dosežki profesorice Kosec in njenih sodelavcev pričajo, da se Slovenija na področju keramičnih materialov lahko kosa z vodilnimi v svetu.

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju tehniške kemije


 

 

Profesor dr. Željko Knez


Doktor Željko Knez je redni profesor za področje kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Njegova izbira kemije in predanost tehniški kemiji in inženirstvu ga spremljata od študentskega obdobja prek podoktorskega izpopolnjevanja na Nizozemskem vse do današnje mednarodno priznane vrhunskosti posebej na področju uporabe superkritičnih tekočin. S svojim odličnim poznavanjem tehnologij je pomagal vzgojiti vrsto odličnih kemijskih tehnologov, ki so nadaljevali poklicno pot kot znanstveniki, večinoma pa v industriji. Njegov mednarodno vpeti »Laboratorij za separacijske procese«, ki ga vodi od vsega začetka že dve desetletji, sodi med vrhunske. Znanstvene raziskave in razvojno delo na področju ekstrakcijskih procesov pri velikih tlakih, biokemijskih reakcij v superkritičnih fluidih ter procesiranju materialov s superkritičnimi fluidi so doživeli široko priznanje v svetu. O tem pričajo številne objave v vrhunskih mednarodnih revijah, njihova velika odmevnost v znanstvenem slovstvu in nagrade tujih znanstvenih združenj in tudi gospodarskih firm. Mednarodni ugled profesorja Željka Kneza odražajo tudi članstva v uglednih mednarodnih strokovnih združenjih ter uredništvih znanstvenih revij. Svoje bogato teoretično znanje je znal preliti v uporabo z  mednarodnimi patenti ter svetovalnim delom domači in tuji prehrambni in farmacevtski industriji.

Zoisova nagrada profesorju Knezu je priznanje njemu osebno in njegovi skupini za vrhunske dosežke, hkrati pa je priznanje slovenski tehniški kemiji in odraz njene mednarodne prepoznavnosti.


Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju antične zgodovine


Dr. Marjeta Šašel Kos

Doktorica Marjeta Šašel Kos je znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njeno vrhunsko poznavanje antične zgodovine našega geografskega področja kažejo monografija v angleškem jeziku o predromanskih božanstvih na področju vzhodnih Alp in Jadrana ter številne objave v domačih in tujih monografijah, objave mednarodnih referatov in vrsta strokovnih prispevkov.

V muzejski seriji Situla je doktorica Šašel Kos izdala 670 strani obsegajočo monografijo o Apijanu in Iliriku. Izhodišče ji je opis Ilirika, ki ga je antični zgodovinar Apijan napisal kot dodatek Zgodovini Makedonije. Ob analizi tega osrednjega vira razgrinja paleto vprašanj o pojmu in obsegu Ilirika, kot so administrativni položaj Ilirika v okviru rimskega imperija, prepletenost mitologije in zgodovine v teorijah o etnogenezi ilirskih plemen, medsebojni odnosi, migracije in naselbine ilirskih plemen. Loteva se jih s kritično analizo antičnih virov ter temeljitim poznavanjem starejših in najnovejših raziskav, ki jih preverja ob lastnih topografskih opazovanjih. Vse to osvetljuje ob upoštevanju bogatega arheološkega, numizmatičnega, toponomastičnega in zlasti epigrafskega gradiva, ki ga kot mednarodno uveljavljena strokovnjakinja suvereno obvladuje. Pomembni so tudi slikovno gradivo, geografske karte in topografske skice, ki ponazarjajo vrsto novih odkritij o lokalizaciji naselij in razmejitvah posameznih ilirskih plemen. Tako je doktorica Šašel Kos iz fragmentarnih in pomanjkljivih antičnih pisnih virov rekonstruirala širok in poglobljen opis zgodovine Ilirika, kamor je v obdobju med tretjim stoletjem pr. Kr. in prvim stoletjem po Kr. sodil tudi del današnje Slovenije. Monografija je pisana v angleščini in je zato dostopna mednarodni znanstveni javnosti. Zaželeno bi bilo, da bi jo dobili tudi v slovenski verziji, da bi se z njenimi izsledki seznanila tudi širša slovenska javnost, ki jo Ilirik zaradi zgodovinske soseščine (in deloma neposredne vključenosti v njegov okvir) posebej zanima.
Zoisova nagrada doktorici Marjeti Šašel Kos je tudi priznanje njeni instituciji in priznanje slovenski zgodovinski znanosti.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije


Izredni profesor dr. Iztok Arčon


Doktor Iztok Arčon je izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Njegovo raziskovalno delo predstavljajo strukturne analize novih materialov z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo s sinhrotronsko svetlobo. Raziskave je izvajal v najpomembnejših laboratorijih za sinhrotronsko svetlobo v Evropi in sodeloval z znanstveniki številnih tujih in domačih ustanov.
Profesor Arčon je prispeval k razvoju več tehnološko pomembnih materialov, kot so mikroporozni katalizatorji, supraprevodne in feroelektrične keramike, površinsko aktivne snovi, zaščitne prevleke, nanostrukturni materiali in nekatere farmakološko pomembne molekule. Prav posebej velja poudariti raziskave, ki so pripeljale do izboljšave pri pripravi znanega sredstva v kemoterapiji raka – cisplatina, ki bistveno poveča učinkovitost pri zdravljenju. Sodeloval je tudi pri iskanju rešitev pri onesnaženju okolja s težkimi kovinami in pesticidi ter pri študiju problema razgradnje historičnih rokopisov na papirju. Ključno pa je prispeval k razumevanju atomskega absorpcijskega ozadja v spektrih EXAFS in s tem k izboljšanju te spektroskopske tehnike.
Profesor Arčon je mednarodno uveljavljeni strokovnjak za področje določanja atomske in molekularne strukture materialov z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo z uporabo sinhrotronske svetlobe. Njegovo delo je odmevno tako doma kot v tujini.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi


 

 

Docent dr. Zdravko Kutnjak

Doktor Zdravko Kutnjak je višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan in docent za področje fizike na Univerzi v Ljubljani.

Pri svojem znanstvenem delu se dr. Kutnjak posveča vprašanjem, povezanim s strukturnim neredom ter vplivom površin in majhnih dimenzij na fizikalne lastnosti kondenziranih snovi. Eksperimentalni metodi, ki ju uporablja, sta v pretežni meri dielektrična spektroskopija in kalorimetrija visoke ločljivosti. Najpomembnejši dosežki doktorja Kutnjaka v zadnjih letih so odkritje narave orjaškega elektromehanskega efekta pri feroelektričnih relaksorjih vrste PMN-PT, razvoj matematične metode za določevanje dinamike strukturnih stekel na osnovi analize dielektričnih podatkov, ki se v mednarodni literaturi imenuje po njem (Kutnjak plot), razvoj eksperimentalne metode za merjenje toplotne kapacitete in entalpije visoke ločljivosti, eksperimentalni dokaz obstoja novih ureditvenih pojavov pri ograjenih tekočekristalnih sistemih, razlaga električnega prevajanja molekule DNK s preskakovanjem vrzeli ob vplivu adsorbiranih slojev vode in eksperimentalni dokaz obstoja kritične točke in superkritičnega obnašanja v tekočekristalnih elastomerih.
Dela doktorja Kutnjaka so objavljena v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, en članek tudi v prestižni reviji Nature, in predstavljajo odmeven prispevek k svetovni zakladnici znanja na področju raziskav urejanja snovi na nanometrskih skalah.   

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov


Docentka dr. Urška Lavrenčič Štangar

Doktorica Urška Lavrenčič Štangar je raziskovalka v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici in poučuje na dodiplomski in podiplomski šoli iste univerze. Njene raziskave so usmerjene v pripravo materialov v obliki tankih plasti in ionskih gelov po postopkih kemijske sinteze »sol-gel«. Pionirsko delo na tem področju pri nas, doseženo s pronicljivo raziskovalno žilico, je pomembno odmevno tudi v mednarodnem merilu.

Uporabo odlično prevodnih tekočih elektrolitov omejuje nevarnost izcejanja in korozijskega delovanja. Docentka dr. Urška Lavrenčič Štangar je skupaj s sodelavci zato razvila vrsto novih »poltrdih« elektrolitov, ki imajo zaradi fleksibilnosti sol-gel mreže in možnosti vgraditve visokih koncentracij nosilcev naboja dovolj visoke ionske prevodnosti, hkrati pa ne prihaja do težav s tesnjenjem celic kot pri tekočih kristalih.

Poseben dosežek so raziskave redoks-elektrolitov za uporabo v fotoelektrokemijskih celicah Graetzlovega tipa. Poltrdi redoks-elektrolit, ki ga je pripravila in raziskala doktorica Lavrenčič Štangar s sodelavci, je ključna komponenta sončne celice, sicer narejene v grškem laboratoriju. Celica se je odlikovala s 4-odstotnim izkoristkom, kar je bil takrat največji izkoristek za katerokoli celico, ki ni vsebovala tekočega elektrolita. Objava dosežka v mednarodni reviji je v kratkem času dosegla veliko odmevnost in beleži 61 citatov.


Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije


Izredni profesor dr. Mitjan Kalin

Doktor Mitjan Kalin je izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.  V fakultetnem Centru za tribologijo in tehnično diagnostiko, ki je pomembna raziskovalna enota predvsem v mednarodnem prostoru, raziskuje pojave mehanskega trenja. Posebej pomembna so njegova raziskovanja triboloških pojavov na področju biomedicine. Raziskoval je pojave obrabe naravnih zob zaradi obrabe hidroksiapatita, ki je poglavitna sestavina zobne sklenine. Ugotovil je, da se obraba zob poveča tudi do 20-krat, če se pojavijo že manjša odstopanja od idealno poliranih površin. Pojav je popisal z ustreznim mehanizmom obrabe, v katerega je vključil tudi tribokemijske procese, to je kemijske spremembe, ki spremljajo trenje in obrabo.  

Z različnimi tribološkimi sistemi je doktor Kalin v raziskavah dokazoval potrebo po poglobljenem razumevanju pojavov. Zato je razvil mehanizme mejnih nano-filmov na primerih mazanja keramike z vodo. Tribološki mehanizmi, ki jih je raziskal, so pomembna podlaga za oblikovanje mejnih filmov keramičnih materialov v stikih s kovinskimi kompoziti pri  ekstremnih temperaturah. Raziskuje tribološki mehanizem trdih DLC prevlek po mazanju z olji. Ugotovil je, da ni mogoče doseči želene »inertnosti« aditivov v oljih tribološkega sistema, in dokazal, da tudi v tem primeru prihaja do značilnega tribokemijskega pojava.

V zadnjih treh letih je profesor Mitjan Kalin objavil kar 15 člankov v mednarodnih revijah, tri sestavke v monografijah ter bil soavtor dveh ameriških patentov, nadgrajenih iz slovenskih. Njegovo mednarodno vpetost dokazujeta tudi citiranost objavljenih del ter sodelovanje pri soorganiziranju mednarodnih konferenc v ZDA in drugih evropskih državah.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije


Docentka dr. Maja Čemažar

Doktorica Maja Čemažar je vodja laboratorija za tumorsko bioterapijo na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani in univerzitetna učiteljica na Visoki šoli za zdravstveno varstvo Univerze na Primorskem.

Raziskave doktorice Čemažar sodijo na področje eksperimentalne onkologije in posebej elektrokemoterapije rakavih tvorb. Znano je, da je učinkovitost nekaterih protitumorskih zdravil mogoče povečati s hkratno elektroterapijo obolelega tkiva. Njene raziskave so zato v zadnjem času usmerjene v odkrivanje, kako električna stimulacija tkiva in elektroporacija vplivata na vnos plazmidne DNK v čvrste tumorje. Uspelo ji je določiti najustreznejše pogoje za učinkovito transfekcijo tumorjev, raziskala pa je vpliv zgradbe tumorskega tkiva na učinkovitost transfekcije. Te raziskave so bile podlaga za prve klinične raziskave genske terapije v humani in veterinarski medicini v Sloveniji. Te so v veterini že pokazale, da je elektrokemoterapija z zaviralcema rakave rasti bleomicinom ali cisplatinom uspešna metoda zdravljenja primarnih tumorjev psov, mačk in konjev.

Doktorica Maja Čemažar je s tem pomembno prispevala k razvoju elektrokemoterapije čvrstih tumorjev. Izsledke raziskav je posredovala mednarodni znanstveni javnosti in številni odmevi pričajo o kakovosti njenih prispevkov.

 

Priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije

 

Profesor dr. Črtomir Zupančič

Doktor Črtomir Zupančič je profesor emeritus Univerze Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je eksperimentalni fizik z izjemno široko razgledanostjo. Njegovo delo sega na področja izdelave instrumentacije, meritev v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev ter teoretičnih modelov.
V petdesetih letih je začel razvijati osnovno instrumentacijo za izsledenje nabitih in nevtralnih delcev in vodil prve meritve absorpcije fotonov na atomskih jedrih. Iz tega obdobja je znan njegov opis relativističnega sipanja večkratno nabitih delcev na atomih, ki velja za klasičnega in ga drugi avtorji še danes pogosto citirajo.
V šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je bil vključen v delo pri sinhrociklotronu v CERNU v Ženevi, kjer je raziskoval različne procese, ki jih sprožijo delci pioni, ter radiacijsko zajetje mionov.
V drugi polovici sedemdesetih let je profesor Zupančič sodeloval v mednarodni sodelavi BCDMS, ki jo je nekaj časa tudi vodil. Proučeval je zgradbo nukleonov s pomočjo globokega neelastičnega sipanja mionov na protonih in jedrih. Meritve so prinesle vrsto zanimivih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu.
V devetdesetih letih je bil profesor Zupančič eden od vodilnih članov skupine CRYSTAL BARREL, ki je v CERNU preučevala  nizkoenergijski izvor antiprotonov. Osredotočili so se v meritve lastnosti lahkih mezonov. Rezultati obsežnih meritev in analiz pomenijo odločilen prispevek h klasifikaciji lahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij med delci.
V zadnjem času pa se profesor Zupančič posveča problemu statistične analize merskih podatkov.
Profesor Zupančič je veliko svojega truda namenil načrtovanju eksperimentalnih naprav, predlogom meritev in natančni analizi merskih podatkov. Posebno pomemben je njegov prispevek k razvoju večžičnih proporcionalnih komor, ki pomenijo revolucijo v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev in za kar je bila leta 1992 podeljena tudi Nobelova nagrada.
Profesor Črtomir Zupančič je vrhunski znanstvenik, ki zaradi svojih del, široke razgledanosti, nesebičnosti in skromnosti uživa velik mednarodni ugled.


Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso na področju numeričnega modeliranja materialov in procesov


Profesor dr. Božidar Šarler

Raziskovalno in razvojno delo profesorja Božidarja Šarlerja, zaposlenega na Univerzi v Novi Gorici, obsega posodobitev kontinuirnega ulivanja aluminijevih zlitin in jekel ter informatizacijo livnih naprav. Optimizacijo procesnih značilnosti je dosegel z vključitvijo senzorjev in simulacijskih sistemov v proizvodne procese. S tem se je izboljšala kakovost obstoječih izdelkov, povečala produktivnost livnih naprav, pospešil razvoj izdelkov, zmanjšal izmet in povečala varnost procesov. Te uporabne dosežke, vrhunske tudi v mednarodnem merilu, je profesor Šarler prenesel v podjetja Acroni, Štore Steel, Impol in Talum. Profesor Šarler sodeluje v številnih evropskih projektih. Posebej ga odlikuje dejstvo, da je v evropske projekte uspel vključiti tudi slovenska podjetja. Z objavljenimi članki, vabljenimi predavanji in članstvom v uredniških odborih revij pa izstopa tudi po znanstveni odličnosti.

Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso na področju laserskih sistemov za tridimenzionalno merjenje oblike teles


Dr. Matija Jezeršek,
Dr. Drago Bračun in
izredni profesor dr. Janez Diaci

Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani: dr. Matija Jezeršek, dr. Drago Bračun in profesor dr. Janez Diaci so razvili več izvirnih optičnih merilnih sistemov, ki na principu aktivne triangulacije zaznavajo in merijo obliko poljubnih teles. Tovrstne naprave v podjetju Alpina omogočajo izdelavo obutve, prilagojene kupcu. V podjetju Goodyear laserski sistemi dinamično testirajo gumijaste izdelke in zračne vzmeti. V Kliničnem centru zdravnikom omogočajo spremljati celjenje kožnih razjed. Laserske sisteme so uporabili tudi pri nadzoru varilnih procesov in ugotavljanju stopnje obrabe elektrodnih konic pri uporovnem točkovnem varjenju. Slovenski laserski sistemi za tridimenzionalno merjenje oblik telesa se v primerjavi z evropskimi odlikujejo s hitrostjo, natančnostjo, enostavnostjo uporabe in nizko ceno. Dr. Matija Jezeršek, dr. Drago Bračun in prof. dr. Janez Diaci so svoje razvojne dosežke predstavili tudi v obliki člankov, referatov, patentov in patentnih prijav.