Skoči na vsebino

2004

Zoisove nagrade v letu 2004

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela:

  • akademik profesor dr. Davorin Dolar - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju fizikalne kemije

 

Akademik, upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo, dr. Davorin Dolar je vodilno ime te stroke na Slovenskem in sodi med mednarodno najbolj uveljavljene slovenske znanstvenike. V več kot štirih desetletjih udejstvovanja v znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem delu na Univerzi v Ljubljani je pomembno prispeval k razumevanju lastnosti raztopin polielektrolitov.

Znanstveno delo akademika Davorina Dolarja sodi na področje fizikalne kemije. Večino svojega raziskovalnega dela je posvetil raztopinam polielektrolitov. Te raztopine imajo zelo zanimive lastnosti, ki se močno razlikujejo od lastnosti raztopin običajnih elektrolitov in tudi od raztopin nenabitih makromolekul. Akademik Davorin Dolar je proučeval termodinamične in transportne lastnosti teh snovi. Zlasti pomembne so njegove raziskave osmoznega tlaka, razredčilnih entalpij, molskih volumnov, električne prevodnosti in stopnje vezanja ionov, pri čemer je bila sprva večina instrumenov skonstruirana v domačem laboratoriju. Proučeval je vpliv vrste ionov, gostote naboja na poliionu ter temperature in dielektričnosti topila na lastnosti nekaterih polielektrolitov. Merske rezultate je pojasnil s teoretičnim modelom in opozoril na velike odmike od idealnosti v razredčenih raztopinah. O svojih raziskavah je s sodelavci objavil vrsto člankov v najuglednejših revijah s področja fizikalne kemije, kar je slovenski fizikalni kemiji prineslo mednarodni ugled. Pomen njegovega dela presega področje fizikalne kemije, saj so raziskave, ki jih je objavil, pomembne tudi za sorodne znanosti in tehnologije.

 

Akademik Davorin Dolar je bil univerzitetni profesor v najboljšem pomenu te besede. Znanje, ki si ga je pridobil pri raziskavah, je prenašal na svoje študente, diplomante in doktorante. Še danes slovi kot eden od najboljših pedagogov, kar jih je imela slovenska kemijska šola. Izredno uspešno je združeval pedagoško in raziskovalno delo in bil tudi v tem zgled mnogim mlajšim sodelavcem. Akademika Davorina Dolarja lahko po pravici imenujemo utemeljitelja sodobne fizikalno-kemijske šole na Slovenskem.

 

  • akademik profesor dr. Dušan Ferluga - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju medicine

 

Akademik dr. Dušan Ferluga, redni profesor za patologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je vrhunski raziskovalec in strokovnjak, ki je s svojo obsežno dolgoletno dejavnostjo ter neizmerno ustvarjalnostjo in delavnostjo zaznamoval me-dicino v Sloveniji, pomembno prispeval k njenemu razvoju in dosegel nesporen in širok odmev in ugled v svetu.

 

Akademik Dušan Ferluga je s svojim delom utemeljil, razvil in v mednarodnem pros-toru uveljavil slovensko patologijo. Raziskovalno je deloval predvsem na področju bolezni pljuč, jeter in še posebej ledvic ter avtoimunskih sistemskih bolezni. Opravil je številne raziskave balkanske nefropatije, hantavirusnih bolezni, avtoimunskih bole-zni, zlasti sistemskega lupusa eritematozusa, vaskulitisov ter bolezni odlaganja mo-noklonskih imunoglobulinov. Raziskoval je vzroke in mehanizme bolezni, spremem-be organov na ravni svetlobne in elektronske mikroskopije ter klinično patološke po-vezave pri teh boleznih. Gojil in spodbujal je interdisciplinarnost raziskav, pri katerih so poleg patologov sodelovali tudi zdravniki kliniki in raziskovalci temeljnih medi-cinskih ved. Številne ugotovitve, ki so plod izvirnih znanstvenih spoznanj, pomenijo pomemben prispevek k medicinski znanosti v svetovnem merilu. Objavljene so v uglednih znanstvenih revijah in mednarodnih monografijah. Njihova citiranost doka-zuje velik odmev, ki ga prepričljivo potrjuje tudi druga mednarodna znanstvena in strokovna dejavnost akademika Dušana Ferluge.

 

Akademik Dušan Ferluga je najodličnejši in najuglednejši slovenski patolog. Njegov prispevek k razvoju medicine in znanosti v Sloveniji ni omejen le na izjemno uspešno znanstveno, strokovno in pedagoško delo v ožjem pomenu, ampak bo zaradi vzora in osebnega vpliva na sodelavce in učence segal tudi daleč v prihodnost.

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Marko Mikuž in profesor dr. Danilo Zavrtanik- Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev

 

Doktor Marko Mikuž je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Doktor Danilo Zavrtanik je redni profesor in predsednik Politehnike Nova Gorica.

 

Profesor Mikuž in profesor Zavrtanik sta vodila slovensko skupino raziskovalcev, ki je v okviru projekta CPLEAR v evropskem laboratoriju CERN v Ženevi raziskovala lastnosti sistema nevtralnih kaonov, povezanih s kršitvijo kombinirane simetrije na zrcaljenje v prostoru in na konjugacijo naboja. Leta 1984 sta skupaj s sodelavci predlagala meritev kršitve simetrije na obrat časa in kombinirane simetrije CPT. Povabljena sta bila k sodelovanju pri eksperimentu CPLEAR, zasnovanem na nekoliko drugačnem konceptu. Pri eksperimentu sta si prizadevala za razširitev programa na meritev omenjenih simetrij. V začetku devetdesetih let so se jima pridružili mlajši sodelavci, ki so pod njunim vodstvom opravljali magistrska in doktorska dela. Celoten projekt se je izkazal za zelo uspešnega, saj je prispeval vrsto natančnih podatkov o parametrih kršitev simetrij. Zlasti pomembni sta prva neposredna eksperimentalna potrditev kršitve simetrije na obrat časa v mikro svetu ter zelo natančna meritev ohranitve simetrije CPT. Njuni prispevki k raziskavam segajo od priprav in gradnje detektorja do analize podatkov. Med slednje spada tudi identifikacija elektronov, kar je razvidno iz magistrskih in doktorskih del, izdelanih pod njunim vodstvom. Prav identifikacija elektronov je bila eno osnovnih orodij pri odkritju kršitve simetrije na obrat časa.

 

V zadnjih sedmih letih so v uglednih mednarodnih revijah izšli številni članki z rezultati njunih raziskav. Doživeli so velik odmev strokovne javnosti in nekateri tudi svetovnih dnevnih medijev. Nagrajenca uživata velik ugled v mednarodnih znanstvenih krogih. Njuno delo predstavlja vrhunski prispevek v zakladnico svetovnega znanja na področju fizike osnovnih delcev.

 

  • profesor dr. Božo Plesničar - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju organske kemije

 

Doktor Božo Plesničar, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je od leta 1997 objavil deset izvirnih člankov v zelo uglednih revijah s področja organske kemije. Kar sedem člankov je objavljenih v reviji »Journal of the American Chemical Society«, ki pomeni vrh med znanstvenimi revijami s področja kemije. Gre za temeljne raziskave, ki so prispevale nova in izvirna spoznanja o mehanizmih oksidacije organskih spojin in o strukturi in reaktivnosti nastalih produktov.

 

V večini del profesor Božo Plesničar obravnava raziskave, povezane s sintezo in kemijo H2O3, to je divodikovega trioksida. Šele ob koncu 70. let prejšnjega stoletja so uspeli dokazati sledove te spojine pri nekaterih oksidacijah vode, ki so potekale pri ekstremno nizkih temperaturah. Z oksidacijo vode oziroma H2O2 tedaj raziskovalcem ni uspelo pridobiti spojine v količini, ki je potrebna za podrobno proučevanje. Prav to je uspelo profesorju Plesničarju, ki je s sintezo, osnovano na ozonizaciji alkilsilanov in še vrste drugih spojin, podal nedvoumen dokaz za obstoj divodikovega trioksida. Skupaj s sodelavci je dokazal, da se divodikov trioksid nahaja v raztopini v obliki dimerov ali oligomerov. Iz njegovih raziskav tudi sledi, da so polioksidi bolj obstojni, kot bi pričakovali. Ta dognanja imajo velik pomen za kemijo okolja, zlasti za procese v atmosferi, pa tudi za nekatere raziskave imunskega sistema. Raziskave znanstvenikov v ZDA so namreč pokazale, da protitelesa tvorijo vodikov peroksid in ozon kot del zaščite pred bakterijami in virusi. Pri tem naj bi bila najpomembnejša vmesna stopnja prav tvorba divodikovega trioksida. V zadnjih letih je bila predlagana tudi hipoteza, da ozon, tvorjen na tak način, sproža nastanek Alzheimerjeve bolezni.

 

Raziskave, ki jih je s sodelavci opravil profesor Božo Plesničar, pomenijo enega največjih dosežkov slovenske in enega pomembnejših dosežkov svetovne kemije v zadnjih desetih letih.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Igor Muševič - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije

 

Doktor Igor Muševič je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in višji znanstveni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«.

 

Med najodmevnejša dela profesorja Igorja Muševiča spada eksperimentalno odkritje kristalnih mostov v reži med trdnima površinama, ki je napolnjena s tekočim kristalom v izotropni fazi. Skupaj s sodelavci je v ta namen razvil izvirno metodo, pri kateri s pomočjo mikroskopa na atomsko silo kontrolira razdaljo med posebej obdelano stekleno mikro kroglo in stekleno ploščo. Pri tem je pri razdaljah nekaj nanometrov zaznal močno kapilarno silo. Raziskali so tudi temperaturno odvisnost kapilarne kondenzacije. Pokazali so, da lahko s pomočjo Landau-de Gennesove teorije strukturnih sil kvalitativno razložijo pojave v nanometrskem območju. Drugo njegovo delo v zadnjem obdobju zajema vrsto raziskav s področja fizike tekočih kristalov. To so v celoti izvirna dela, ki prinašajo nove ideje. Pomenijo tudi nov korak k razvoju fotonskih kristalov, ki so potencialno zanimivi za elektronsko industrijo.

 

V zadnjih sedmih letih je profesor Muševič v uglednih mednarodnih revijah objavil 50 člankov, ki so doživeli veliko odmevnost v strokovnih krogih. Je tudi soavtor monografije »Fizika feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov« (The Physics of ferroelectric and antiferroelectric liquid crystals), ki je izšla leta 2000 pri založbi World Scientific. S svojimi deli je profesor Muševič pomembno uveljavil slovensko znanost v mednarodnem prostoru.

 

  • docent dr. Igor Križaj - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije

 

Doktor Igor Križaj je višji znanstveni sodelavec na Institutu »Jožef Stefan«, kot univerzitetni učitelj pa sodeluje tudi z Univerzo v Ljubljani. Njegove raziskave prispevajo k odkritjem, pomembnim za medicinska področja, kot sta fiziologija in nevrobiologija. Iz njegove bogate bibliografije izstopajo dela, ki so posvečena raziskavam proteinov modrasovega strupa, to so sekrecijske fosfolipaze A2 s presinaptično nevrotoksično aktivnostjo. Doktor Križaj je proučeval mehanizem nevrotoksičnosti, ki ga sprožijo fosfolipaze A2 po interakciji z membrano holinergičnega nevrona. Njegov izvirni prispevek so izolacija in opredelitev fiziološke vloge receptorja za fosfolipazo A2 ter odkritje nekaterih citosolnih proteinov z visoko afiniteto do tega encima. Opredelitev struktur, vključenih v delovanje fosfolipaz A2, prispeva k pojasnjevanju vrste fizioloških in patofizioloških procesov, ki jih sprožijo te toksične molekule.

 

 

S svojimi raziskavami in novimi pristopi je doktor Križaj odprl nove možnosti za raziskave drugih toksičnih fosfolipaz iz kačjih strupov in s tem odkrivanja molekulskih procesov, ki nastopijo po zastrupitvi s kačjimi strupi.

 

  • docent dr. Matevž Kos - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo Poskusi z Nietzschejem

 

Doktor Matevž Kos je docent za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova monografija »Poskusi z Nietzschejem. Nietzsche in ničejanstvo v slovenski literaturi« predstavlja Nietzscheja kot filozofa in Nietzschejev vpliv na pomembne filozofske mislece in tokove v 20. stoletju. Globalno in sistematično obravnava Nietzschejev vpliv in vpliv ničejanstva na Slovenskem ter Nietzschejevo navzočnost v slovenski književnosti, vključno s problemi branja, razumevanja in morebitne recepcije Nietzschejeve misli. Najpomembnejši del monografije se ukvarja z analizo Nietzscheja v produkciji slovenskih pisateljev pred prvo svetovno vojno in med vojnama, še posebej pri Cankarju.

 

Monografijo doktorja Kosa odlikujejo analitičnost, metodološka strogost, pretehtanost in resnost. Je temeljita in temeljna interdisciplinarna študija, po zgradbi sistematična in dosledna, po rezultatih pa izvirno osvežujoča in prepričljiva.

 

Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene so prejeli

 

  • doktor Janko Petrovčič, Boris Kramar in magister Igor Steiner

 

Izvirni visokotehnološki dosežek doktorja Janka Petrovčiča, Borisa Kramarja in magistra Igorja Steinerja izhaja iz tesnega sodelovanja med raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« in razvojniki podjetja INEA. Skupaj z multinacionalno korporacijo Mitsubishi so razvili izdelek vrhunske tehnologije in visoke kompleksnosti, ki preoblikuje standardni programirljivi logični krmilnik v zmogljiv sistem za vodenje, regulacijo in nadzor zveznih industrijskih procesov. Zaradi velike razširjenosti, zanesljivosti in razmeroma nizke cene standardnih programirljivih krmilnikov dobimo z dodatkom koprocesorskega modula konkurenčen sistem za vodenje najzahtevnejših procesov.

 

Koprocesorski modul je izdelek z visoko dodano vrednostjo. Omogoča prodor na svetovni trg in dostop do novih tržnih niš. Neposredni ekonomski učinek se kaže v doslej prodanih 120 modulih. Posredni ekonomski učinki pa so razvidni iz številnih že opravljenih industrijskih aplikacij vodenja procesov ter iz dviga kakovosti izdelave tiskanih vezij, ki jih zahteva proizvodnja kompleksnega modula.