Skoči na vsebino

2003

Zoisove nagrade v letu 2003

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel

  • profesor dr. Franc Vodopivec - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju metalurgije

 

Doktor Franc Vodopivec, habilitirani redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije v pokoju, je dosegel vrhunske rezultate na področju lastnosti kovin in zlitin. V svojem dolgoletnem in zelo pestrem znanstveno-raziskovalnem delu je začel kot samorastnik in raziskoval skoraj vse procese, ki jih obsega sinteza kovinskih gradiv, in to na nano-, mikro- in makroravni. Odmevne rezultate je dosegel predvsem na področjih kemije trdnega stanja, fizikalne metalurgije, metodike metalografskih preiskav materialov in forenzičnih raziskav. Rezultate svojega dela je profesor Vodopivec skupaj s sodelavci objavil v 78 izvirnih znanstvenih delih, njegova celotna bibliografija pa obsega več kakor 400 naslovov. V preteklem letu je izdal monografijo Materiali in tehnologije, v kateri so na 474 straneh prvič v slovenščini celovito obravnavani kristalna zgradba, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti kovin in zlitin.

 

Posebna odlika profesorja Vodopivca je, da je hotel in znal osnovna spoznanja, pridobljena pri temeljnih raziskavah, hitro prenesti v domačo tehnološko prakso. Bil je izjemno cenjen sorazvijalec tehnologij jekel v slovenski metalurški industriji. Je vrhunski strokovnjak za odkrivanje vzrokov za porušitve kovinskih gradiv v konstrukcijah in strojih. Pojasnil je številne zapletene primere poškodb in preprečil nove ter pokazal načine sanacij in varnega obratovanja naprav. Pomemben prispevek stroki v Sloveniji je dal tudi kot glavni urednik revije Materiali in tehnologije.

 

Profesor Vodopivec je prispeval izvirne raziskovalne dosežke na področjih fizikalne metalurgije in kemije trdnega stanja, dosegel odmevne dosežke pri njihovi uporabi v praksi, prispeval h gospodarski uspešnosti slovenske industrije ter uveljavitvi slovenske znanosti in inženirske stroke v svetu, vodil in spodbujal je raziskovalno delo mnogih generacij na področju materialov ter organiziral in vodil stanovska združenja, da bi dvignil raven in veljavo znanstveno-raziskovalnega in inženirskega dela. Njegovo delo in njegovi dosežki so zgled uspešnega raziskovalca na področju tehnike.

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Dean Komel - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju filozofije

 

Doktor Dean Komel, izredni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden najvidnejših slovenskih filozofov, ki je v zadnjih sedmih letih objavil 32 znanstvenih člankov in tri znanstvene monografije. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se povezuje s številnimi tujimi univerzami in drugimi raziskovalnimi institucijami. Na odmevnost njegovega dela kaže povabilo za sodelovanje v zborniku, izdanemu v čast Klausa Helda.

 

Izhodišče raziskovanja profesorja Komela je sodobna fenomenološka in hermenevtična filozofija, ki je hkrati tudi splošni metodični okvir za njegovo preučevanje filozofske antropologije, filozofije kulture, filozofije umetnosti, zgodovine filozofije, zgodovine slovenske filozofije, filozofske terminologije in filozofskega prevajanja. V monografiji »Razprtost prebivanja« je oblikoval nove metodične in tematske elemente fenomenološkega raziskovanja v filozofiji in kritično ovrednotil filozofsko antropologijo v luči preseganja krize humanizma. Delo »Diagrami bivanja« se odlikuje po tem, da je nagrajenec vpeljal hermenevtično-fenomenološki pristop pri obravnavi filozofske terminologije in apliciral filozofska dognanja na slovensko kulturno in družbeno situacijo.V svojem najpomembnejšem delu, »Osnutja, K filozofski in kulturni hermenevtiki«, se loteva naloge, kako naj fenomenologija odločilno in kritično prispeva k nadaljnji obravnavi evropskosti in pojmov, ki jo konstituirajo: »kulture, »znanosti«, »umetnosti«, »religioznosti«, »zgodovine«, »politike«.

 

Profesor Komel vidi konstitutivni pomen evropskosti prav v tem, da bi Evropa omogočila geografsko in zgodovinsko, gospodarsko in politično srečevanje in sporazumevanje Vzhoda in Zahoda, Severa in Juga. Evropski narodi utemeljujejo svojo različnost v skupni evropski kulturi, ta pa pomeni odprtost za srečevanja različnih kultur. Nagrajenec v svojih delih upošteva specifično slovensko situacijo in je relevantno razgrnil njen filozofski horizont.

 

  • profesor dr. Drago Matko - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju avtomatike

 

Doktor Drago Matko, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je vodilni slovenski avtomatik. Njegovi pomembni znanstveni dosežki segajo tako na področje temeljnih kakor tudi uporabnih raziskav. Izvirno teoretično delo obsega študij adaptivnih regulacijskih sistemov, ki svoje lastnosti prilagajajo zahtevam okolja. V zadnjih letih je posebno pozornost posvetil sistemom vodenja z mehkimi modeli in sistemom vodenja z nevronskimi mrežami.

 

Na področju uporabnih raziskav je očitna velika mnogostranskost znanstvenih dosežkov profesorja Matka. Posebno mesto med temi raziskavami pripada vodenju raziskovalnega balona v vesolju, kjer tesno sodeluje z japonskimi raziskovalci. Matematično zahteven prispevek znanosti predstavlja modeliranje cevovodov. Izvirni in sodobni so tudi pristopi k vodenju industrijskih robotov v dotiku z okolico. Koncepte sistemske teorije je uspešno uporabil za modeliranje, sintezo in simulacijo nadzornih sistemov pri vodenju procesov.

 

Raziskovalne rezultate zadnjih sedmih let je opisal v 28 izvirnih znanstvenih člankih. 18 člankov je bilo objavljenih v uglednih mednarodnih revijah z izkazanim faktorjem vplivnosti. Je tudi avtor štirih poglavij v tujih knjigah in dveh poglavij v domačih knjigah. Z uredništvom monografije “Uporaba vesoljskih tehnologij” je populariziral v Sloveniji zanimanje za vesoljske znanosti.

 

Posebej pomembno je mednarodno sodelovanje profesorja Matka. V preteklosti je bil štipendist prestižnega Humboldtovega sklada, v zadnjih letih pa gostujoči profesor na univerzah na Japonskem, Nemčiji in Argentini. Sodeloval je v projektih avtomatizacije in informatizacije več proizvodnih procesov v slovenski industriji. Omeniti velja tudi njegovo vodilno vlogo pri slovenskem robotskem nogometu. S to dejavnostjo ni samo odprl zanimivega raziskovalnega področja avtonomnih multiagentnih sistemov, ampak je pomembno prispeval k popularizaciji tehnike med mladino.

 

  • profesor dr. Boris Sket - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali

 

Doktor Boris Sket je redni profesor za zoologijo nevretenčarjev na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je mednarodno uveljavljeni biolog in speleolog, ki raziskuje podzemni kras in njegovo favno pri nas in v drugih deželah. Prispeval je številna nova in izvirna priznanja o podzemni favni Slovenije, Balkana in drugih kraških območij po svetu. Opisal je več novih vrst, predvsem jamskih rakov, pijavk in drugih živali iz podzemskega okolja.

 

V preteklem sedemletnem obdobju je objavil 14 razprav v uglednih mednarodnih revijah. V njih sam ali s soavtorji obravnava taksonomijo, morfologijo in zoogeografijo močerila (Proteus anguis) – človeške ribice – in njegovo pigmentirano obliko, ki je bila za znanost presenetljivo odkritje. Objavil je pomembno delo o živem fosilu, jamski školjki Congeria kuščeri, ki so jo številni raziskovalci šteli za izumrlo, nagrajenec pa jo je našel v jamskem okolju Dinarskega Krasa. Nekaj del je namenjenih obravnavi pijavk, tako jamskih kakor tudi površinskih. Najpomembnejša je raziskava nenavadne jamske pijavke Croatobranchus mestrovi z Velebitskega Krasa. Obdelal je skupine pijavk iz treh rodov in s podrobno analizo ugotovil, da je potrebna njihova prerazporeditev v druge taksonomske enote. Raziskoval je izopodne rake, objavljeni pa sta tudi deli o respiratornem sistemu jamskih in površinskih pajkov ter o ekologiji jam na prehodu iz kopenskega v morsko okolje. Ekologija teh jam je bila doslej malo obdelana in profesor Sket je pri tem opravil pionirsko delo. Poleg tega je raziskal vzroke velike biodiverzitete podzemnih voda in prispeval k spoznanju, da je podzemna favna našega ozemlja med najbogatejšimi na svetu.

 

Nagrajenčeva dognanja so pridobljena s klasičnimi biološkimi metodami, vsestransko podprta pa tudi s sodobnimi molekularnobiološkimi in drugimi metodami.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Janez Bonča - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi

 

Doktor Janez Bonča je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.

 

Večina nagrajenčevih del je posvečena uporabi novih numeričnih metod za raziskave kvantnomehanskih sistemov več delcev v trdni snovi. Kot prvi pri nas je vpeljal metodo kvantnega Monte Carla in jo nadgradil. Z njo je omogočil obravnavo v imaginarnem času in bistveno izboljšal napovedi dinamike kvantnih sistemov. Uporabil jo je pri obravnavi spinske korelacije v periodičnem Andersonovem modelu in pri pojavu črtastih struktur naboja v Hubbardovem modelu. Skupaj s sodelavci je z omenjeno metodo raziskal obstoj feromagnetnih struktur v sistemih z močnimi korelacijami, kar je pripeljalo do odkritja novega mikroskopskega mehanizma za feromagnetizem. Razložil je nenavadno visoke temperature prehoda v feromagnetno stanje v sistemih, ki vsebujejo prehodne elemente.

 

Pri obravnavi neelastičnih elektronskih procesov in polaronskih stanj je profesor Bonča vpeljal nov pristop s preslikavo problema več delcev na problem variacijskega računa za en delec v veliki bazi, ki se rešuje numerično z metodo točne diagonalizacije. Ta pristop je uporabil za obravnavo tuneliranja elektronov sklopljenih s fononi skozi nanostrukture, ter za splošne sisteme močno sklopljenih elektronov in fononov. Za primer dveh elektronov, sklopljenih z optičnimi fononi, je razvil analitično perturbacijsko metodo v limiti močnih sklopitev in napovedal zmanjšanje efektivne bipolarne mase, obstoj bipolarona z večjim radijem ter izpeljal efektivni Hamiltonov operator.

 

Dela profesorja Janeza Bonče prinašajo nove ideje in metode v teorijo trdne snovi in so pomemben prispevek v zakladnico svetovnega znanja.

 

  • profesor dr. Tomaž Košir - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike

 

 

Doktor Tomaž Košir, izredni profesor na Oddelku za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je eden najvidnejših slovenskih raziskovalcev na področju algebre. Svoje najodmevnejše rezultate je dosegel na področju večparametričnih problemov lastnih vrednosti. Njegovi izvirni rezultati na tem področju so vodili v razvoj novih numeričnih metod za reševanje aplikativnih problemov.

 

Znanstveni opus profesorja Koširja v zadnjih sedmih letih obsega 15 del v uglednih mednarodnih matematičnih revijah, med katerimi po kakovosti posebej izstopa devet razprav. V enem od teh del je z uporabo tehnike koalgeber rešil pomemben problem, ki ga je leta 1970 postavil ugledni raziskovalec, profesor Chandler Davis. Profesor Košir je imel v tem obdobju dvajset vabljenih predavanj na mednarodnih znanstvenih srečanjih in uglednih tujih univerzah, v letu 2000/01 pa je kot gostujoči profesor predaval na univerzah v ZDA in Kanadi. Njegovo znanstveno delo predstavlja pomemben prispevek matematiki in njeni uporabi.

 

  • docent dr. Janez Plavec - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije

 

Dr. Janez Plavec je docent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in višji znan stveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Njegovo raziskovalno delo je povezano z raziskavami lastnosti in delovanja nukleinskih kislin. V preteklih sedmih letih je objavil 27 originalnih znanstvenih del, večino od njih v vrhunskih mednarodnih revijah. Odmevnost ter znanstveni pomen njegovega dela na raziskavah struktur in konformacijskih ravnotežij nukleozidov, nukleotidov ter oligomernih fragmentov nukleinskih kislin dokazuje visoka citiranost njegovih del. Kot prvi na svetu je z objavami pokazal soodvisnost konformacijskih ravnotežij sladkornega obroča, fosfatnega skeleta in heterocikličnega dela nukleotidov ter nato njihove korelacije eksperimentalno dokazal s termodinamskimi podatki. Prav tako je kot prvi ovrednotil stereoelektronske gauche in anomerne efekte s pomočjo NMR spektroskopije. Ugotovljeni efekti vplivajo na psevdorotacijsko ravnotežje posameznih nukleotidnih preostankov.

 

Infrastrukturni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (NMR center), ki ga na Kemijskem inštitutu vodi docent Plavec je Evropska komisija v letu 2000 imenovala za Evropski center odličnosti. Prestižni naziv ter finančna sredstva za izvedbo programa so nedvomno močno povečali ugled centra tako v Sloveniji kot tudi v svetu.

 

  • docent dr. Matjaž Valant - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov

 

Delo doktorja Matjaža Valanta, docenta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in znanstvenega sodelavca na Institutu Jožef Stefan, je povezano z raziskavami dielektričnih materialov za mikrovalovno področje. Ti moderni materiali imajo v telekomunikacijski industriji in v mobilni telefoniji velik pomen. Delo docenta Valanta pa je usmerjeno v uporabo teh materialov v mikrovalovni tehnologiji, in to v raziskave in razvoj dielektrikov na osnovi spojin z bizmutovim oksidom, ki imajo nizko temperaturo sintranja, raziskave keramičnih materialov s perovskitno strukturo (dobljen visoko dielektričen material je zaščiten s patentom) ter raziskave trdnih raztopin v sistemu barijev oksid – lantanidni oksid – titanov dioksid, s posebnim poudarkom na študiju specifičnih dielektričnih lastnosti.

 

Odmevnost, izvirnost ter znanstveni pomen dela docenta Valanta pri raziskavah materialov s pomembnimi električnimi lastnostmi so razvidni v 33 izvirnih znanstvenih delih, objavljenih v zadnjih sedmih letih, in iz več vabljenih predavanj. Rezultati njegovega dela pri raziskavah novih visokodielektričnih materialov so zaščiteni tudi sštirimi mednarodnimi patenti.

 

Docent Matjaž Valant svoje raziskovalne dosežke nadgrajuje z uporabo v industriji, kar potjuje pomen temeljnih raziskav pri razvoju visokotehnoloških materialov, njegov prispevek k znanosti specialnih dielektrikov za mikrovalovno področje je nesporen ter svetovno odmeven.

 

Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko prejmejo

 

  • dr. Tomaž Kosmač, dr. Saša Novak Krmpotič, dr. Krunoslav Vidović in Stojana Vesković Bukudur

 

Raziskovalna skupina doktorja Tomaža Kosmača z Instituta Jožef Stefan in raziskovalci v podjetju Avtoelektrika Tolmin so razvili tehnično izboljšavo, ki predstavlja tehnološko pripravo ter uporabo nove vrste talila v proizvodnji visokoaluminatne keramike v Avtoelektriki Tolmin.

 

Talilo, ki so ga avtorji tehnične izboljšave razvili, je zasnovano na odpadnem steatitu. Novo talilo ima manjše število komponent, kar prispeva k racionalizaciji proizvodnje, energijskemu prihranku ter večji ekološki usmerjenosti proizvodnje pri procesu izdelave visokoaluminatne keramike.

 

Avtorji so morali v procesu razvoja tehnične izboljšave rešiti problem reoloških lastnosti suspenzije ter upoštevati zahteve, da novo talilo ne sme povzročati drugačnih dimenzijskih sprememb kot dosedanja ter da se v končni fazi ne smejo poslabšati električne, mehanske in tribološke lastnosti končnih izdelkov.

 

Tehnična inovacija predstavlja nov postopek ter še posebej racionalizacijo tehnološkega postopka izdelave talila. Po strokovnem in tehnološkem vidiku je ta izboljšava izviren dosežek, prenesen v redno proizvodnjo. Izboljšava omogoča pozitivne finančne učinke (ocenjen letni prihranek v Avtoelektriki Tomin je več kakor 140.000 evrov), racionalizacijo proizvodnje ter skladiščenja, manjšo porabo energije ter večjo ekološko naravnanost proizvodnje.