Skoči na vsebino

2002

Zoisove nagrade v letu 2002

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel

  • Mirko Ramovš - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju etnokoreologije

 

Mirko Ramovš, etnokoreolog v Glasbenonarodopisnem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je na Slovenskem utemeljitelj etnokoreologije, tj. znanosti o ljudskem plesu

 

Ko je France Marolt leta 1934 ustanovil Folklorni inštitut, današnji Glasbenonarodopisni inštitut, je v njem predvidel tudi oddelek za ljudski ples, a takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko znanstveno raziskoval naše plese. Oddelek je zares zaživel šele po prihodu Mirka Ramovša.

 

Posvetiti se znanstvenemu raziskovanju plesov je pomenilo orati ledino. Zbranih podatkov je bilo takrat malo in bili so nezanesljivi, Ramovš pa je z neutrudnim delom na terenu zapisal več kakor 500 slovenskih ljudskih plesov, ugotovil ostanke in sledove naših avtohtonih plesov in s primerjavo z izročilom drugih narodov ugotovil slovenske značilnosti v tistih plesih, ki so skupni vsem srednjeevropskih narodom.

 

Svoje znanje je velikodušno razdajal ne samo »Akademski folklorni skupini France Marolt«, ki jo praktično in umetniško vodi več kakor 40 let, marveč tudi vsem podeželskim skupinam, ki so pri njem iskale nasvet.

 

Zelo pomembne so mnoge Ramovševe objavljene razprave. V njih je načenjal nova vprašanja in z dokazi spodbijal dotedanje napačne trditve in predstave o našem plesu. Ugled, ki ga ima tudi pri tujih strokovnjakih, dokazujejo vabila za sodelovanje v strokovnih zasedanjih in komisijah.

 

Izjemno vrednost pa ima Ramovševa zbirka naših plesov, ki se začenja z antologijo »Plesat me pelji« iz leta 1980 in so ji v letih od 1992 do 2000 sledili prikazi po pokrajinah v sedmih knjigah z naslovom »Polka je ukazana« na skupaj 2754 straneh. Plesi so podani z besednim opisom in mednarodno pisavo kinetografijo, ki omogoča z znaki ob melodiji zapisati vsak najmanjši gib človeškega telesa v plesnem ritmu. Take zbirke plesov nima noben evropski narod, ne po obsegu ne po kakovosti. Nagrada Mirku Ramovšu za življenjsko delo je hkrati tudi priznanje etnokoreologiji pri nas, saj Slovenci po Ramovševi zaslugi vodimo v tej znanosti.

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Jože Vižintin - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju strojništva

 

Jože Vižintin, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je vodilni slovenski strokovnjak na področju tribologije. Z dolgoletnim znanstveno-raziskovalnim, razvojnim in strokovnim delom si je pridobil velik ugled doma in v tujini. Njegove raziskave so posvečene predvsem vprašanjem utrujanja materiala pri nizkih amplitudah in visokih frekvencah ter vprašanjem uporabe trdih prevlek za strojne elemente. Na teh področjih je profesor Vižintin skupaj s sodelavci v zadnjih sedmih letih objavil 51 izvirnih znanstvenih del, od tega 31 v revijah, ki jih citira SCI, in 20 v drugih revijah, ki jih priznava stroka kot pomembne. O mednarodni odmevnosti njegovih del pričajo citati v bazi SCI.

 

Najodmevnejše rezultate je profesor Vižintin s sodelavci dosegel pri določanju trenutne temperature v freting kontaktu. Dokazal je, da te temperature dosegajo 1000 stopinj Celzija in več in so odločujoče za nastanek poškodb. Pravilnost te ugotovitve, ki je bila v nasprotju s splošnim prepričanjem, da trenutna temperatura v freting kontaktih ne presega 100 stopinj Celzija, so potrdili zadnji citati tujih raziskovalcev.

 

Značilno za profesorja Vižintina je, da skrbi tudi za prenos svojih temeljnih in uporabnih raziskav v prakso, predvsem z razvojem novih proizvodov za industrijo. V zadnjih sedmih letih ima dva patenta v Sloveniji in dve patentni prijavi v ZDA. V raziskovalno delo vključuje mlade raziskovalce in sodelavce iz drugih institucij ter s sodelovanjem s tujimi institucijami uveljavlja slovensko znanje. Med drugim je ustanovil prvi Tribološki laboratorij v Sloveniji, ki je pozneje prerasel v Center za tribologijo in tehnično diagnostiko. Pomemben je bil njegov prispevek pri ustanovitvi Evropskega virtualnega tribološkega inštituta.

 

Profesor Vižintin je celovita osebnost, ki je z izvirnimi raziskovalnimi dosežki prispeval k razvoju tribologije v svetovnem merilu, obenem pa je s svojim razvojnim in strokovnim delom odločilno vplival na razvoj te stroke v Sloveniji.

 

  • profesor dr. Dragan Marušič - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju teorije grafov in algebre

 

Dragan Marušič, redni profesor Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, je eden vodilnih slovenskih matematikov, izjemno priznan in uveljavljen pa je tudi v svetu. Glavno področje njegovega znanstvenega dela je algebrajska teorija grafov, kjer raziskuje simetrije grafov in delovanje končnih grup na kombinatoričnih objektih. Je utemeljitelj algebrajske teorije grafov in teorije permutacijskih grup v Sloveniji, kjer je vzgojil skupino sodelavcev, ki je danes dobro znana v svetu.

 

Glavnina obsežnega znanstvenega opusa profesorja Marušiča je posvečena raziskovanju poltranzitivnih grafov in njihovi klasifikaciji. Zaporedje njegovih del na tem področju je doseglo vrhunec v natančnem opisu strukture tranzitivnih permutacijskih grup s sebi nezrcalnimi orbitami dolžine dve. Le-ta omogoči opis prirejenih orbitalnih grafov stopnje štiri in popolno karakterizacijo ustreznih stabilizatorjev vozlišč. Ta globok in pomemben rezultat je naletel na precejšen odmev v svetu. Pomembne rezultate je profesor Marušič dosegel tudi na več drugih področjih, kot so Hamiltonove poti in cikli v Cayleyevih grafih, ter pri raziskavah polsimetričnih grafov. Rezultate svojega znanstvenega dela je objavil v 52 izvirnih znanstvenih člankih v uglednih mednarodnih revijah, od tega 32 člankov v zadnjih sedmih letih. Njegova dela pogosto citirajo drugi avtorji, svoje rezultate pa je predstavil tudi na številnih mednarodnih matematičnih konferencah in na tujih univerzah.

 

V svetu velja profesor Marušič za enega od najvidnejših raziskovalcev na področju delovanja končnih grup na grafih. Njegovo raziskovalno delo odlikujejo globina, prodornost, obilica izvirnih idej in uvedba povsem novih metod pri reševanju problemov. Njegovi rezultati pri raziskovanju poltranzitivnih grafov so odprli nove smeri razvoja na tem področju. Mnoga njegova dela predstavljajo trajen prispevek v svetovno zakladnico znanja.

 

  • profesor dr. Dragan D. Mihailović - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane materije

 

Doktor Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi na Institutu »Jožef Stefan« in izredni profesor fizike, je eden vodilnih slovenskih znanstvenikov na področju fizike snovi. S svojim obsežnim znanstvenim delom si je pridobil ugled doma in v svetu. Težišče njegovega dela v zadnjem obdobju je področje fulerenov in visokotemperaturnih superprevodnikov.

 

S pomočjo femtosekundne spektroskopije je kot prvi ugotovil prisotnost lokaliziranih stanj v kovinskem stanju superprevodnika.Natančni podatki o osnovnem stanju elektronov v snoveh so namreč zelo pomembni za razlago visokotemperaturnih superprevodnikov.Vrsta sistematičnih meritev relaksacije elektronov v visokotemperaturnih superprevodnikih in sorodnih snoveh je potrdila, da so njihova osnovna stanja nehomogena. Na podlagi teh podatkov je mogoče opisati interakcijo med elektroni, fononi in spini ter napovedati posledice. Tako je bil na primer pred kratkim izmerjen napovedani zlom simetrije. V sklopu teh raziskav je s sodelavci na Institutu »Jožef Stefan« razvil nove spektroskopske metode, pri katerih uporablja nekaj deset femtosekund dolge laserske sunke za vzbujanje neravnovesne elektronske porazdelitve.

 

Drugo področje dela profesorja Mihailovića je študij fulerenov. Pred 11 leti odkriti magnetni prehod v fulerenu TDAE-C60 je skupaj s sodelavci opazoval z več metodami – magnetno susceptometrijo ter elektronsko spinsko in jedrsko magnetno resonanco. Med pomembne dosežke teh meritev spada odkritje povezave med orientacijskim in magnetnim urejanjem, ki je ključnega pomena za razumevanje feromagnetizma v fulerenu TDAE-C60.

 

Njegovih 79 člankov, objavljenih v mednarodnih revijah v zadnjih sedmih letih, je doživelo velik odmev v strokovni javnosti, kar se kaže tudi v vrsti vabljenih predavanj in odmevih v naravoslovnih revijah s širokim krogom bralcev.

 

Profesor Mihailović je izredno prodoren znanstvenik in ima odličen pregled nad raziskavami na svojem področju. Uspelo mu je razviti širok krog mednarodnega sodelovanja. Njegovo delo je vrhunski prispevek k svetovnemu znanju na področju fulerenov in superprevodnikov.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke so prejeli

  • dr. Matija Strlič, dr. Jana Kolar in prof. dr. Boris Pihlar - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije

 

Jedro znanstvenega dela raziskovalne skupine, ki deluje na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je širšega evropskega in svetovnega pomena in je usmerjeno v ohranitev historičnih dokumentov in umetnin s papirno osnovo.

 

Raziskovalno delo skupine lahko razvrstimo na tri področja. Prvo področje so raziskave emisije svetlobe (kemoluminiscenca) pri termično-oksidacijskih procesih celulozne osnove historičnih dokumentov in umetnin. Izredna občutljivost metode omogoča določitev procesa degradacije v realnih pogojih staranja. Raziskave vplivov svetlobe, temperature, vlage in antioksidantov so bistvenega pomena in avtorji za njihovo določitev uporabljajo še dodatne sodobne analizne metode. Spoznanja so pomembna tako z vidika temeljnih raziskav degradacijskih procesov celuloze in so prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.

 

Drugo področje so raziskave vloge prehodnih elementov pri staranju in konzervaciji dokumentov ter vpliv katalitičnih ionov in kislin v črnilih na korozijo celuloze v unikatnih zgodovinskih dokumentih.

 

Tretje področje je aplikativnega značaja in obravnava uporabo laserjev za restavriranje in čiščenje dokumentov ter umetnin. Opravljene so bile raziskave in diagnostika poškodb z lasersko svetlobo ter optimizacija pogojev čiščenja v povezavi z razvojem laserskega sistema za uporabo na realnih umetninah.

 

Raziskovalci so rezultate svojih raziskav v preteklih petih letih objavili v 15 izvirnih znanstvenih člankih v revijah z visokim faktorjem vpliva, na odmevnost njihovih raziskav pa kaže pogosta citiranost njihovih člankov.

 

  • profesorica dr. Renata Salecl - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije

     

Renata Salecl, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, deluje v okviru Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno delo združuje znanje s področja filozofije, psihoanalize, sociologije in kriminologije in je izrazito interdisciplinarno. V zadnjih sedmih letih je med drugim objavila 39 izvirnih znanstvenih člankov in monografijo, ki je izšla v štirih izdajah in treh tujih jezikih, kot gostujoči profesor je sodelovala na več priznanih tujih univerzah in s svojimi prispevki nastopila na skoraj 100 mednarodnih konferencah. Citiranost njenih del je za področje družboslovja nadpovprečno visoka. Njeno raziskovalno delo je povezano s kulturnimi vidiki nasilja, zlasti z etnično in spolno nestrpnostjo, vprašanji travm v sodobnem življenju in z vprašanji nasilja nad lastnim telesom v sodobni umetnosti. V zadnjem času se profesorica Salecl posveča problemom psihoanalize in zločina – program je oblikovala za magistrski študij Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in na London School of Economics ter na Cardozo School of Law v ZDA.

 

Delo profesorice Saleclove odlikujejo izviren pristop, nove ideje, pomembne za razvoj strok, kakor sta kulturologija in kriminologija. Njena dela pomembno bogatijo kulturo in predstavljajo odmeven prispevek ne le v domačo, temveč tudi v tujo zakladnico znanja.

 

  • profesor dr. Marko Munih - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva

 

Marko Munih, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, uspešno nadaljuje mednarodno tradicijo slovenskih elektrotehnikov na področju rehabilitacijskega inženirstva za potrebe gibalno prizadetih bolnikov. Profesor Munih je dejavno sodeloval pri vključevanju robotike v rehabilitacijsko medicino, kar je poleg prednosti prineslo tudi težavo, kako ohraniti dostojanstvo in motiviranost bolnika vpričo robotizacije njegovega življenja. Svoje raziskovalno delo je zato osredotočil na problem, kako sorazmerno neprizadete živčne sisteme bolnikov po hudih okvarah živčevja čimbolj izrabiti za upravljanje z robotiziranimi gibalnimi pripomočki. Vodil je izvirne raziskave, v katerih je bil prvič uporabljen tako imenovani haptični vmesnik, ki omogoča bolniku, da čuti sile med roko in navideznim računalniškim okoljem, zdravniku pa nudi možnost objektivno ocenjevati preostale gibalne sposobnosti roke.

 

V drugem sklopu je profesor Munih s sodelavci razvijal možnosti terapevtske stoje pri ohromelih bolnikih s pomočjo robotike, kar lahko pomembno izboljša splošno zdravstveno stanje bolnika. Razvijal pa je tudi rehabilitacijske pripomočke z električnim draženjem mišic, pri katerih je bila pomembna novost možnost bolnikovega upravljanja s pripomočkom prek brezžične radiofrekvenčne povezave.

 

Bil je nosilec slovenskega dela dveh evropskih projektov v 5. okvirnem programu. Rezultate raziskav zadnjih let je s sodelavci objavil v 16 člankih v uglednih mednarodnih revijah, ta dela so doslej že večkrat navajali drugi raziskovalci.

 

  • profesor dr. Peter Križan - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev

     

Doktor Peter Križan, redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je eden vodilnih slovenskih znanstvenikov na področju fizike osnovnih delcev.

 

Celotni opus profesor Križana obsega 150 znanstvenih člankov v priznanih mednarodnih revijah. V zadnjem desetletju se je intenzivno posvetil pripravam meritev in meritvam kršitve kombinirane simetrije pri zrcaljenju prostora in naboja v sistemu nevtralnih mezonov B. Prav meritvi kršitve te kombinacije v sistemu nevtralnih mezonov B je bil namenjen projekt HERA-B, v katerem je Peter Križan prevzel koordinatorstvo mednarodne skupine z nalogo izdelati detektor obročev Čerenkova. Detektor je kompleksna naprava in je namenjen identifikaciji nabitih kaonov, s katero ločujemo razpad nevtralnega mezona B od razpada njegovega antidelca.

 

Profesor Križan je s sodelavci projektiral detektor, postavil laboratorij za izdelavo fotokatod ter na podlagi preizkusov izbral najprimernejše števce fotonov. V izdelavo detektorja je vključil tudi slovenske dobavitelje. Nastala je naprava, ki ima najboljše značilnosti med obstoječimi detektorji obročev Čerenkova. O tem delu je bilo v sedmih letih objavljenih 24 člankov v uglednih mednarodnih revijah in 21 predstavitev na konferencah.

 

Delo, ki ga je opravil profesor Križan, je veliko prispevalo v zakladnico svetovnega znanja in je z njim dosegel pomembno uveljavitev slovenske znanosti v mednarodnem prostoru.

 

  • docent dr. Janko Kos - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev

Docent dr. Janko Kos, raziskovalni sodelavec Tovarne zdravil KRKA, d.d., Novo mesto, na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani preučuje vlogo proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev pri razvoju in napredovanju raka in nekaterih drugih boleznih, kot so revmatoidni artritis, luskavica in akutni pankreatitis.

 

Docent Kos je s sodelavci ovrednotil posamezne proteine, ki so povezani s procesi pri napredovanju maligne bolezni, kot so tumorska invazija, angiogeneza, proliferacija in, v zadnjem obdobju, tudi protitumorski imunski odziv organizma. Uvedel je novo imunokemijsko metodo za določanje kompleksov encim-inhibitor, s katero je potrdil hipotezo o porušenem razmerju med cisteinskimi proteinazami in njihovimi inhibitorji pri rakavih obolenjih. V številnih kliničnih študijah je s sodelavci doma in v tujini ovrednotil pomembnost proteinaz kot zelo obetavnih diagnostičnih pokazateljev. Z njihovo pomočjo lahko ocenimo tveganje posameznega bolnika za ponovitev bolezni ali skupno preživetje in izberemo najprimernejšo metodo zdravljenja.

 

V zadnjih sedmih letih je objavil 40 znanstvenih del v revijah s faktorjem vpliva, ki so odmevna v svetovnem merilu, saj jih citirajo in upoštevajo vodilne skupine na tem področju. Uporabnost njegovih raziskav dokazujejo testni kompleti za kvantitativno določanje cisteinskih proteinaz in njihovih inhibitorjev v kliničnih vzorcih, ki jih trži tovarna zdravil KRKA.

 

Zoisovo priznanje za izume in tehnološke dosežke je prejela

  • profesor dr. Vladka Čurin Šerbec - Zoisovo priznanje za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni

     

Doktorica Vladka Čurin Šerbec na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino vodi Center za izdelavo in razvoj diagnostičnih reagentov, ki ga je organizirala in razvijala od leta 1993, in je izredna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

S sodelavci je pripravila monoklonska protitelesa za določanje antigenov v krvnoskupinskem sistemu ABO, ki so se v primerjalnem mednarodnem testiranju uvrstila med najboljša v svetu. Njihovo kakovost dokazujejo podpisane pogodbe za prodajo licence, ki so bile sklenjene z dvema tujima biotehnološkima podjetjema, od katerih ima eno večinski delež na trgu za določanje krvnih skupin. Skupina pod vodstvom profesorice Čurin Šerbec je z izvirnim pristopom (izbor peptidnega fragmenta človeškega priona) pripravila tudi protitelesa proti prionskemu proteinu, ki za razliko od drugih protiteles, danes uporabljanih v diagnostične namene, omogočajo značilno prepoznavanje patoloških sprememb v možganih – tako v možganih goved, obolelih zaradi BSE, kot tudi pri ljudeh s sporadično Creutzfeld-Jakobovo boleznijo. Kakovost protiteles so potrdili tudi v laboratorijih v Avstriji, Nemčiji, Švici in Veliki Britaniji, kar je skupini odprlo številne ponudbe za sodelovanje in med temi velja še posebej omeniti prodajo opcije za pripravo protiteles proti prionskim proteinom podjetjema v Nemčiji in Švici. Ta protitelesa obetajo razvoj testa, s katerim ne bi bilo mogoče določati prionskih bolezni šele post mortem iz možganov, temveč kar iz krvi ali urina, kar bi tudi zmanjšalo nevarnost morebitnega prenosa bolezni zaradi transfuzije krvi ali presaditve tkiv in organov.