Skoči na vsebino

2001

Zoisove nagrade v letu 2001

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel

  • akademik profesor dr. Janko Kos - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju primerjalne književnosti in literarne teorije

 

Akademik, upokojeni redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo dr. Janko Kos je danes vodilno ime te stroke na Slovenskem, pridobljeno z impozantnim opusom znanstvenih in strokovnih objav in s tridesetletnim delom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Po upokojitvi profesorja Antona Ocvirka leta 1974, utemeljitelja klasične primerjalne literarne zgodovine na ljubljanski univerzi, in smrti profesorja Dušana Pirjevca leta 1977, je akademik Kos prevzel polno odgovornost za njen nadaljnji obstoj in razvoj. Položaj svoje vede je utrdil tako, da jo je po eni strani odpiral novostim moderne svetovne literarne vede in njenim naglo menjajočim se konceptom in metodam, po drugi strani pa ohranjal zanesljive vezi z njeno klasiko, se pravi z Ocvirkovimi izhodišči historizma in pozitivizma, dopolnjenimi v duhovnozgodovinsko smer. Pri tem je komparativistiko, obrnjeno k razgledom po svetovni književnosti, smiselno zasidral v raziskave slovenske književnosti in njenih posebnosti v okviru širših evropskih in svetovnih literarnih dogajanj. Tako je gradil komparativistiko na obeh njenih ravninah, svetovni in domači, pri čemer je na novo pregledal izkušnjo slovenske književnosti vse od njenih začetkov v Brižinskih spomenikih pa do naše neposredne sodobnosti, s posebno pozornostjo do Franceta Prešerna in njegove poezije. Če naj tu omenimo samo njegove najbolj vidne knjižne objave, ki so bistveno dopolnile slovensko literarno vedo z vsebinske in metodološke strani, ni mogoče najprej mimo pretežno slovenističnih del, kot so Prešernov pesniški razvoj (1966), Prešeren in evropska romantika (1970) ali Prešeren in njegova doba (1991). V knjigi Moderna misel in slovenska književnost (1983) pa so zbrani pogledi na novejša poglavja slovenske književne kulture. Težišče njegovih raziskav svetovne književnosti in literarne teorije predstavlja sedem monografskih študij v seriji Literarni leksikon.

 

Akademik Kos je prvi pri nas, ki mu je uspelo priti do sinteze komparativističnih raziskav v knjigi Primerjalna zgodovina slovenske književnosti (1987), ki je izšla v novi in bistveno dopolnjeni izdaji leta 2001. Vrsta njegovih razprav in knjig je bila prevedena tudi v druge jezike.

 

Akademik Kos je ob vsej svoji osredinjenosti na znanstvena vprašanja dejavno odprt družbenemu, kulturnemu in duhovnemu življenju našega časa, o čemer najlepše priča njegova Duhovna zgodovina Slovencev (1995).

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Marijan Pavčnik - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju prava

     

Profesor dr. Marijan Pavčnik, redni profesor za teorijo in filozofijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden izmed najbolj plodovitih in mednarodno uveljavljenih pravnih piscev v Sloveniji. Poleg številnih razprav, objavljenih doma in v tujini, velja omeniti njegovo v slovenščini in nemščini objavljeno delo Argumentacija v pravu, ki je predhodnica nagrajenčevega najpomembnejšega dela Teorija prava, ki je izšlo leta1997 in je te dni doživelo svojo drugo izdajo. Pavčnikova teorija prava upravičeno velja za novo slovensko sintezo pravne teorije. Njegovo delo Teorija prava je temeljno teoretično delo, ki prinaša vrsto novih zamisli in rešitev, pri čemer Pavčnik izhaja z vrednostnega stališča, da mora pravo težiti k pravni pravilnosti, ki jo okvirjajo sprejeta merila človečnosti in temeljnih pravic. V svojem delu nagrajenec obravnava vsa tista področja, ki sodijo med osrednje teme moderne pravne teorije in doslej v slovenski pravni znanosti niso bila razčlenjena na tako celovit in inovativen način.

 

Pavčnikovo delo doživlja številne pozitivne odmeve doma in v mednarodni strokovni javnosti; njegovo delo je visoko ocenil tudi eden najbolj znanih pravnih filozofov profesor Arthur Kaufmann. Nagrajenec je reden gost na številnih mednarodnih konferencah in kongresih, avtor del v prestižnih mednarodnih revijah in urednik ali sourednik tematskih zbornikov v tujini. V Sloveniji pa je, med drugim, zasnoval in sedaj že skoraj deset let ureja zbirko Pravna obzorja, ki objavlja domača in tuja temeljna pravna dela.

 

Pavčnikovo delo v celoti, še posebej pa njegov sistem teorije prava, predstavlja vrh slovenske pravne teorije in ga je mogoče postaviti ob bok podobnim sistemskim delom tujih avtorjev.

 

  • profesor dr. Leopold Škerget - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju procesnega in okoljskega inženirstva

 

Profesor dr. Leopold Škerget vodi Inštitut za procesno in okoljsko inženirstvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in sodi v mlajšo generacijo vrhunskih slovenskih znanstvenikov in pedagogov, ki so s svojim znanstvenim in strokovnim delom prodrli v sam vrh znanstvenih krogov ter prispevali pomemben delež k ugledu slovenske znanosti.

 

Profesor Škerget je avtor izvirnih rešitev na področju prenosnosti v tekočinah in trdninah ter povsem novih numeričnih metod za reševanje prenosnih pojavov laminarnega in turbulentnega toka tekočin. S temi metodami je omogočeno reševanje zahtevnih problemov na področjih toplotnih strojev, črpalk, motorjev z notranjim zgorevanjem ter zgorevalnih procesov na sploh.

 

V 77 izvirnih znanstvenih člankih, ki so bili objavljeni v najpomembnejših svetovnih publikacijah, je predstavil sodobne robno območne integralske metode za reševanje stacionarnih in nestacionarnih pojavov v trdninah in tekočinah. Oblikoval je mariborsko šolo numerike, ki se je uveljavila z znanstvenimi dosežki na širokem področju procesnega in okoljskega inženirstva.

 

Njegovo članstvo v mednarodnih znanstvenih in strokovnih institucijah, sodelovanje v vrsti uredniških odborov revij in knjižnih zbirk, obsežna monografija in uspešno izpeljani mednarodni projekti so dodaten ustvarjalen prispevek zakladnici tehniškega znanja. Za svoje dosežke je prejel Humboldtovo štipendijo in vrsto mednarodnih in domačih priznanj.

 

Profesor Škerget je ustvaril nova pomembna področja raziskav in reševanja problemov procesnega in okoljskega inženirstva ter tako prispeval k ugledu slovenske znanosti v svetu.

 

  • profesor dr. Matjaž Omladič - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju matematike

 

Matjaž Omladič, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je eden vidnejših mednarodno priznanih slovenskih matematikov. Glavna področja njegovega znanstvenega dela so spektralna teorija operatorjev, Banachove mreže, linearna algebra in uporaba matematike. Svoje največje uspehe je dosegel na štirih tematskih sklopih problemov, od katerih naj omenimo predvsem študij ohranjevalcev in teorijo stabilnosti za izometrije. Rezultate svojega znanstvenega dela je objavil v 51 člankih v uglednih mednarodnih revijah, od tega 25 v zadnjih sedmih letih. Njegova dela so v svetu dosegla izjemen odmev, na kar kažeta visoka citiranost in predstavitev dveh njegovih rezultatov v uglednih revijah tujih avtorjev. V enem svojih del je profesor Omladič skupaj s soavtorjem na eleganten način dokončno rešil več kot petdeset let star problem Ulama in Hyersa o najmanjši konstanti pri aproksimaciji približne izometrije s pravo izometrijo. Ta rezultat je predstavljen kot glavni izrek enega od razdelkov v monografiji dveh najuglednejših sodobnih funkcionalnih analistov, profesorjev Benjaminija in Lindenstraussa.

 

Odlike Omladičevega raziskovalnega dela so njegova globina, analitična prodornost in uporaba zelo raznovrstnih pristopov pri reševanju problemov. Odprt je za sodelovanje in zlasti mlajše raziskovalce vzpodbuja k vztrajnemu zastavljanju novih vprašanj. Izjemna sposobnost motiviranja mladih odseva v njegovem mentorskem delu, saj je bil v zadnjih sedmih letih mentor 28 diplomantom, 14 magistrantom in trem doktorandom. S svojimi pogostimi obiski in pošiljanjem študentov na podiplomski študij je vzpostavil tesne znanstvene stike s kanadskimi kolegi. Profesor Omladič je pogosto vabljen predavatelj na mednarodnih matematičnih konferencah.

 

Profesor Omladič sodi v krog najbolj priznanih sodobnih slovenskih matematikov. Njegova dela so tehtna, izvirna in zrela. Mnoga med njimi predstavljajo trajen prispevek v svetovno zakladnico znanja.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke so prejeli

  • doktorica Maja Remškar in doktor Aleš Mrzel - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije

     

Doktorica Maja Remškar in doktor Aleš Mrzel z Inštituta Jožef Stefan sta odkrila povsem novo kemijsko transportno reakcijo, katalizirano s fluerenom C60, in jo uporabila za sintezo makroskopskih količin enoplastnih nanocevk molibdenovega disulfida. Sintetizirane nanocevke z enakimi premeri se združujejo v molekularne kristale, ki je edinstveni način samourejanja nanocevk. Premeri nanocevk so manjši od enega nanometra, zato cevke predstavljajo enodimenzionalne molekularne strukture, pri katerih pričakujemo različne kvantne učinke in uporabo na številnih področjih.

 

Omenjena odkritja so objavljena v več člankih v mednarodnih znanstvenih revijah v zadnjih letih. Najpomembnejše delo je bilo objavljeno letos v vrhunski reviji Science. O odmevnosti tega dela najlepše priča dejstvo, da je bil komentar o tem članku objavljen že nekaj dni kasneje v reviji Chemical and Engineering News. Ugledni profesor Reshef Tenne iz Weizmannovega inštituta v Izraelu je ta dosežek ocenil kot enega najpomembnejših na področju nanomaterialov v zadnijh letih.

 

  • profesor dr. Janez Grum - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov

     

Profesor dr. Grum na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskuje toplotno obdelavo materialov, posebej površinske plasti teh materialov po mehanski in toplotni obdelavi. Področje je poznano pod imenom "integriteta površine". Enako pomembni za razvoj znanosti so rezultati njegovih raziskav vpliva laserskega in indukcijskega utrjevanja površinskih plasti različnih železnih in neželeznih zlitin. Za to je uporabil različne porušitvene in neporušitvene metode. Profesor Grum je razvil izvirno strategijo za sistematičen pristop k eksperimentalnemu delu in teoriji identifikacije mikrostruktur materialov pred površinsko obdelavo.

 

Z navedenimi postopki je mogoče določiti tudi optimalne pogoje segrevanja in ohlajevanja strojnih delov ter izmeriti deformacije med procesom površinskega utrjevanja. Dosežek profesorja Gruma je tudi postopek identifikacije velikosti in poteka zaostalih napetosti v materialih na osnovi Barkhausnovega magnetnega šuma.

 

Bogata bibliografija z 22 izvirnimi znanstvenimi članki v pomembnih mednarodnih revijah, sodelovanje v delovnih skupinah mednarodnih strokovnih institucij, vabljena predavanja na konferencah in izdaja posebnega priročnika pri American Society Materials, profesorja Gruma uvrščajo med pomembne slovenske mednarodno priznane znanstvenike.

 

  • docent dr. Boris Turk - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz

     

Docent dr. Turk se na Institutu Jožef Stefan ukvarja s temeljnimi raziskavami aktivacije lizosomskih proteinaz, njihove regulacije ter pomena pri programirani celični smrti oziroma apoptozi in z njo povezanimi nevrodegenerativnimi obolenji.

 

Docent Turk je s sodelavci prvi raziskal proces inaktivacije cisteinskih proteaz v nevtralnem ali alkalnem okolju in dokazal, da je - v nasprotju z dotedanjimi prepričanji - ta način regulacije delovanja cisteinskih proteaz manj pomemben od regulacije z endogenimi proteinskimi inhibitorji. Razjasnil je dolgoletne nesporazume o interakcijah kininogenov s tarčnimi proteazami in odkril način delovanja katepsina X. Prvi je pokazal, da je avtokatalitska aktivacija katepsina B kot modelne endopeptidaze bimolekularen proces in ne unimolekularen, kot so trdili mnogi avtorji pred njim.

 

Pomen znanstvenega dela in rastoči ugled docenta Turka sta razvidna tudi v vrsti vabljenih preglednih člankov v uglednih revijah in knjigah, ki obravnavajo lizosomske cisteinske proteaze in njihovo vlogo pri fizioloških in bolezenskih procesih. Docent Turk je v zadnjih sedmih letih objavil 41 del, ki so odmevna v svetovnem merilu, saj so tuji avtorji citirali ta dela 235 krat, od tega približno 60-krat samo v zadnjem letu. Leta 1997 je prejel tudi nagrado za mladega raziskovalca, ki jo podeljujeta fundaciji Boehringer Ingelheim in Pro Natura.

 

  • profesor dr. Borut Zalar - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike

     

Borut Zalar, izredni profesor na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, je vodilni slovenski raziskovalec na stičišču, ki povezuje neasociativne algebre in funkcionalne analize. Njegovo delo je usmerjeno v raziskovanje JB* in H* trojk in algeber, refleksivnosti, jordanskih algeber in kvadratnih funkcionalov. Največje uspehe je dosegel na nekaj tematskih sklopih problemov, od katerih naj omenimo študij jordanskih odvajanj in Hilbertovih trojk. Njegovi znanstveni dosežki so objavljeni v 36 člankih v mednarodnih matematičnih revijah, od katerih jih 21 izvira iz obdobja zadnjih sedmih let. V svojih delih je profesor Zalar zelo uspešno kombiniral algebraične in analitične metode. Članki so izvirni, napisani na visoki ravni in so v znanstvenih krogih dosegli precejšen odmev, na kar med drugim kažejo visoka citiranost ter številna povabila na mednarodne matematične konference. Poleg mnogih izvirnih rezultatov je profesor Zalar našel elegantne elementarne dokaze nekaterih že znanih izrekov in s tem pomembno prispeval k razumevanju problemov na tem področju matematike. Njegova dela kažejo na matematično zrelost, široko izobraženost in analitično prodornost.

 

Dosežki profesorja Zalarja v zadnjih sedmih letih so pomemben in trajen prispevek neasociativni funkcionalni analizi in odpirajo nove perspektive na tem področju.

 

  • profesor dr. Janez Dolinšek - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov

     

Profesor Dolinšek na Institutu Jožef Stefan z metodami jedrske magnetne resonance raziskuje kvazikristale družine aluminij-paladij-mangan. Kvazikristali so zaradi izjemnih termičnih in transportnih lastnosti v ospredju pozornosti tako temeljnih kot uporabnih raziskav. Profesor Dolinšek je prvi eksperimentalno potrdil, da v kvazikristalih poteka atomska difuzija s pomočjo fazonskih defektov. Z metodo dvodimenzionalne jedrske magnetne resonance je tudi pokazal, da obstaja perkolacijski prag za število fazonskih defektov, nad katerim se difuzijski transport močno poveča. Prav tako je zelo pomembno Dolinškovo odkritje psevdo vrzeli v gostoti elektronskih stanj blizu Fermijevega nivoja.

 

Profesor Dolinšek je v zadnjih sedmih letih objavil skupaj 79 del v mednarodnih revijah, od tega 10 člankov s področja kvazikristalov. Imel je številna vabljena predavanja. Na letošnjem kongresu o kvazikristalih v Sendaiu na Japonskem so ocenili njegov prispevek kot najpomembnejši prodor v zadnjem letu.

 

Zoisovi priznanji za izume in tehnološke dosežke so prejeli

  • doktor Janez Pirš, mag. Bojan Marin, Silvija Pirš, mag. Rok Petkovšek, dr. Dušan Ponikvar, profesor dr. Martin Čopič in akademik prof. dr. Robert Blinc - Zoisovo priznanje za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju

     

Raziskovalna skupina dr. Janeza Pirša je na Inštitutu Jožef Stefan v zadnjih petih letih razvila tehnične rešitve, ki so osnova za proizvodnjo avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov za zaščito oči pri varjenju v podjetju Balder, d.o.o., ki deluje v okviru Tehnološkega parka Ljubljana. Rešitve so pomembna novost na svetovni ravni in so zaščitene z dvema patentoma. Tehnične rešitve vključujejo izvirno rešitev nizkofrekvenčnega krmiljenja tekočekristalnega elektrooptičnega preklopnika, ki bistveno zmanjša uporabo električne energije napajanja, in izvirno rešitev kotne kompenzacije atenuacije svetlobe v preklopniku. Z visoko kakovostjo zaščitnih filtrov se je podjetje Balder uspešno uveljavilo na mednarodnem trgu, je konkurenčno in dosega 30-odstotno letno rast prodaje.

 

  • profesor dr. Andrej Polajnar, Erich Štefanec, univ .dipl. inž., Zlatko Vezjak, univ. dipl. inž., in Slavko Mlinarič univ. dipl. inž. - Zoisovo priznanje za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev

     

Raziskovalna skupina profesorja Polajnarja iz Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in skupina inženirjev iz Tehnološkega centra za varnostne tehnologije podjetja Primat, d.o.o., Maribor, sta v zadnjih treh letih razvili vrsto izdelkov za izdelavo novih vrst oklopnih proti vlomnih sistemov in samoposluževalnih uporabniških trezorjev, ki so zaščiteni tudi s patenti. Izvedbe so zahtevale posebne raziskave zaradi uporabe visoko kakovostnih kompozitnih materialov ter novih izdelovalnih postopkov.

 

S temi izdelki je Primat, d.o.o., prodrl na konkurenčne svetovne trge, postal dobavitelj družbam IBM, Deutsche Bank in drugih v Evropi, na Daljnem vzhodu in v Ameriki. Primat je presegel kakovost konkurenčnih izdelkov in uspel dvigniti tržni delež za 16 odstotkov , izvoz je povečal na 90 odstotkov celotne proizvodnje in zaposlil več visoko kvalificiranih delavcev.