Skoči na vsebino

1999

Zoisove nagrade v letu 1999

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel

  • akademik profesor dr. France Bernik - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju literarnih ved

     

Akademik France Bernik je v slovenski literarni znanosti intenzivno navzoč od začetka šestdesetih let. Objavil je deset samostojnih knjig med njimi so: Lirika Simona Jenka, Študije v slovenski poeziji, Problemi slovenske književnosti in Ivan Cankar; dve sta izšli tudi v tujini: Slowenische Literatur im europä ischen Kontext in Ivan Cankar: Ein slowenischer Schriftsteller des europä ischen Symbolismus. Napisal je blizu tristo razprav in sestavkov. Številne razprave je objavil v tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah in revijah.

 

Akademik Bernik je bil med prvimi slovenskimi literarnimi zgodovinarji, ki so neposredno po drugi svetovni vojni opustili tradicionalno pozitivistično obravnavanje književnosti in se zavzeli za interpretativni, notranji pristop k besedni umetnosti. Pozneje je taki metodiki pridružil še elemente strukturalistične analize umetnosti.

 

Kot suveren poznavalec književnosti zahodnoevropskega kroga je slovensko književnost interpretiral tudi s primerjalnega zornega kota in je našo besedno umetnost uvrstil v širše mednarodne literarne procese.

 

Od leta 1981 je glavni urednik znanstveno-kritične izdaje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Zanjo je prispeval deset knjig. Kot glavni urednik je poskrbel za redno izhajanje knjig in bistveno razširil pojem klasikov. Pod njegovim vodstvom se je ustalil tekstološki in redaktorski koncept te izjemne zbirke.

 

Akademik Bernik je sodeloval na številnih znanstvenih simpozijih doma in v svetu in kot univerzitetni predavatelj na številnih pomembnih, zlasti nemških in avstrijskih univerzah.

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Rudi Podgornik - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran

     

Profesor dr. Rudi Podgornik je v zadnjih sedmih letih poročal o svojih raziskavah na področju fizike DNA, polimerov in lipidnih membran v 28 člankih v uglednih mednarodnih znanstvenih časopisih in v dveh delih v monografijah ter imel vrsto predavanj na povabilo, od tega sedem na najpomembnejših mednarodnih strokovnih konferencah. Raziskovalno delo profesorja Podgornika lahko razdelimo na več med seboj povezanih tematskih sklopov: teorijo polielektrolitov, teorijo interakcij med polimeri in mehkimi površinami, fiziko kondenziranih faz DNA, fiziko membran, vesiklov in multilaminarnih agregatov, študije kompleksov med DNA in lipidnimi membranami ter študij Casimirjevih sil v tekočih kristalih. Kot vrhunski dosežek izstopa predvsem odkritje nove mezofaze v faznem diagramu koncentrirane DNA, ki je v svetu spodbudilo vrsto novih raziskav. Podobno velja za raziskave in razlago strukture genosomskih kompleksov med DNA in kationskimi lipidnimi membranami. Ta je odmevala tudi v širši strokovni javnosti zaradi svojega pomena za vse bolj obetavno gensko zdravljenje dednih bolezni. Profesor Podgornik je s svojimi fundamentalnimi raziskavami bistveno prispeval k fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran.

 

  • profesorica dr. Tatjana Avšič-Županc - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije

     

Profesorica dr. Tatjana Avšič-Županc je prva osamila virus Dobrava in podrobno določila njegovo strukturo, to je zaporedje nukleotidov v genomu. Ta virus iz skupine hantavirusov, ki ga prenašajo poljske miši, je povzročitelj hude hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. Virus je izredno nevaren, saj usmrti 10 do 12 % ljudi, ki se okužijo in zbolijo. Po strukturi genoma in posledično po antigenski sestavi se ta “prvi slovenski virus” razlikuje od drugih hantavirusov. Virus je z opisom profesorice Avšič-Županc postal mednarodno priznan, zatem so ga našli tudi drugod v Evropi.

 

Od leta 1992 je profesorica objavila več kot 50 člankov v najuglednejših znanstvenih časopisih s svojega področja, med njimi tudi v prestižnem Lancetu. V sodelovanju s skupino znanstvenikov z Univerze v U meu na Švedskem je opisala možnost uporabe rekombinantnih hantavirusnih beljakovin, pridobljenih na osnovi poznane strukture genskega zapisa v virusni DNA, za diagnosticiranje okužbe s tem virusom.

 

Profesorica Avšič-Županc je na področju hantavirusnih okužb med vodilnimi strokovnjaki v svetu. Vodi Referenčni center Svetovne zdravstvene organizacije za diagnostiko in za raziskave arbovirusov na širšem področju Balkana. S svojim raziskovalnim delom je profesorica Avšič-Županc znatno prispevala k uveljavljanju slovenske virologije v svetu.

 

  • profesor dr. Bojan Magajna - Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke v matematiki na področju funkcionalne analize

     

Profesor Magajna je v zadnjih sedmih letih kot samostojni avtor objavil v najuglednejših mednarodnih matematičnih revijah 11 del o operatorskih algebrah, med katerimi so tri dolge in zelo poglobljene razprave. V članku iz leta 1996 je pokazal, da na tenzorskem produktu C* -algeber nad komutativno W * -algebro lahko ni nobene C* -norme; tako je razrešil dvajset let star problem. V svojih razpravah je uvedel dva nova koncepta: Haagerupov tenzorski produkt modulov nad von Neumannovo algebro in krepki operatorski modul nad von Neumannovo algebro. Z njima je z novimi metodami uspešno obravnaval različne, med seboj povezane probleme o operatorskih algebrah. Za rezultate vrste znanih matematikov se je pokazalo, da so posebni primeri Magajnovih rezultatov. Njegove nove ideje so že našle mesto v delih drugih avtorjev.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Božidar Krajnčič - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja

     

Profesor dr. Božidar Krajnčič je raziskoval regulacijo cvetenja na modelu vodnih leč. Odkril je dva nova fotoperiodično reakcijska tipa rastlin, fotoperiodično nevtralne rastline vrste žabje leče (Spirodela polyrhiza (L) Schleiden) in dolgo-kratkodnevne rastline vrste vodne lečice (Wolffia arrhiza (L) Horkel ex Wimmer). V svojih znanstvenih člankih je poročal o sinergističnem vplivu giberlinske kisline in EDDHA v kombinaciji z manganovimi ioni na indukcijo cvetenja pri vodni lečici in žabji leči. Pri raziskovanju novih regulacij dejavnikov cvetenja pri vodnih lečah je pomembno profesorjevo ugotavljanje pomena ekoloških dejavnikov na cvetenje, med drugim letnega časa in razpoložljivosti mikrohranil. Profesor Krajnčič je bistveno izpopolnil metode pridobivanja akseničnih kultur vodnih leč kot biotestnih rastlin. S tem je prispeval novo praktično znanje, koristno za razvoj metod biološkega preskušanja kakovosti voda, kot tudi za nekatere toksikološke preiskave.

 

  • docent dr. Miran Černe - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize

     

Docent dr. Černe je samo v zadnjih štirih letih kot samostojni avtor objavil sedem del s področja teorije funkcij več kompleksnih spremenljivk. Vsa so izšla v uglednih mednarodnih revijah in so že zbudila precejšno pozornost. Dela, ki predstavljajo naravno nadaljevanje obstoječih teorij, so primerljiva z objavami najboljših avtorjev na tem področju. Docent Černe je dobil pomembne nove rezultate o analitičnih diskih z robovi v predpisanih mnogoterostih. V članku iz leta 1998 je obravnaval Riemann-Hilbertov problem o kompleksnih krivuljah z robom, ki je disjunktna unija dveh enostavnih sklenjenih krivulj, katerih vsaka je vsebovana v predpisanem torusu. Rezultat je vrhunski prispevek na področju nelinearnega Riemann- Hilbertovega problema v več dimenzijah.

 

  • dr. Radmila Milačič - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov

     

Doktorica Radmila Milačič se že vrsto let ukvarja z analizami toksičnih elementov v bioloških vzorcih in v vzorcih iz okolja. V zadnjih sedmih letih je v mednarodnih znanstvenih revijah objavila 23 člankov, v katerih je obravnavala onesnaženje okolja s kromom, kadmijem, svincem, cinkom, bakrom in aluminijem. Razvila je novo metodo za ločeno merjenje različnih oblik nabitih monomernih zvrsti aluminija in kroma v vzorcih iz okolja. Posebno pozornost je posvetila škodljivim vplivom aluminija na človeka. Pri tem je razvila analitske metode, s katerimi bo mogoče pojasniti vrsto še odprtih vprašanj v zvezi s strupenostjo aluminija na živčevje. Pomemben dosežek je tudi razvoj metod za nadzorovanje nekaterih mikroelementov, predvsem toksične oblike aluminija, in s tem kakovosti raztopin za hemodializo v Sloveniji. Sodelovala je tudi pri študiju kopičenja kovin v mikroorganizmih in pri raziskavah učinkovitosti zdravljenja malignih tumorjev s platinovo soljo cisplatinom. S svojim ustvarjalnim in inovativnim delom je pomembno prispevala k razvoju analiznih metod za študij kemije okolja in bioloških sistemov.

 

  • profesor dr. Iztok Žun - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki

     

Disperzni dvofazni tokovi so pomembni v številnih aplikacijah v procesni tehniki, energetiki in ekološkem inženirstvu. Med njimi zavzema vidno mesto mehurčasti tok. V preteklosti so bile za konstruiranje ustreznih procesov in njihovih sistemov potrebne empirične izkušnje in zamudno testiranje. Profesor Žun je prvi pokazal osnovne kompleksne atribute v dinamiki mehurčastih tokov, ki kažejo veliko povezanost prostostnih stopenj, lomljene simetrije, nelinearnosti in neholonomnosti. Za sistematično eksperimentalno in teoretično obravnavo je predlagal posebno “strategijo”, ki omogoča razumevanje kompleksnih dvofaznih pojavov. S tem je odprl novo pot numerični simulaciji disperznih evolucijskih tokov.

 

Omenjeni raziskovalni dosežki profesorja Iztoka Žuna so zelo odmevni. V zadnjih sedmih letih je v najuglednejših mednarodnih revijah objavil devet del in imel vrsto predavanj na vabilo na najpomembnejših strokovnih konferencah.

 

  • dr. Franc Novak - Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov

     

Doktor Franc Novak je s svojo skupino mladih raziskovalcev razvijal metode in algoritme diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov in rezultate prenašal tudi v prakso. Doktor Novak je ugotovil, kako je mogoče vključiti asimetrične preskuse pri določanju optimalne sekvence preskusov, kar je pomemben teoretski dosežek v okviru posplošenega problema sekvenčnega diagnosticiranja. Novakovo raziskovalno delo pri snovanju vgrajenega samopreskusa digitalnih vezij in sistemov je dalo neposredne rezultate v praksi. Razvojno novost pa predstavlja tudi metoda povečanja zmogljivosti preizkušanja in diagnosticiranja kristalnih oscilatorjev. Novakova esperimentalna študija potrjuje, da je predlagano metodo mogoče uspešno vključiti v načrtovalsko fazo in kompenzirati nezaželene vplive vstavljenih preskusnih MOS-stikal.

 

Doktor Novak je v zadnjih sedmih letih objavil devet izvirnih znanstvenih člankov v vodilnih strokovnih revijah, dve poglavji v tujih znanstvenih knjigah ter 29 referatov na mednarodnih in domačih konferencah.

 

Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek so prejeli

  • profesor dr. Franjo Pernuš, magister Boštjan Likar in magister Rok Bernard- Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom

     

Skupina profesorja dr. Franja Pernuša je na osnovi predhodnega raziskovalnega dela izdelala štiri integrirane sisteme z računalniškim vidom, ki se uporabljajo v dveh industrijskih okoljih:

- za LEK, tovarno zdravil, d.d., v Ljubljani je razvila IZA 2000 - sistem za merjenje premera inhibicijskih con in izračun aktivnosti antibiotikov - ter sistem APA-2000 za analizo mikroskopskih delcev;

- za podjetje Iskraemeco, d.d., v Kranju pa sistema Zobnik 1 in Zobnik 2, ki sta pripomočka za avtomatizirano končno kontrolo sestavnih delov električnih števcev.

Izvirna metoda merjenja s tehnologijo računalniškega vida je dala znatne ekonomske učinke in povečala konkurenčno sposobnost dveh izmed vodilnih slovenskih podjetij.