Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

1997

Zoisove nagrade v letu 1997

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela

  • profesorica dr. Aleksandra Kornhauser - Zoisova nagrada za življenjsko delo na interdisciplinarnem področju kemije in naravoslovno-tehniške informatike

Profesorica dr. Aleksandra Kornhauser sodi v sam vrh mednarodno znanih in priznanih slovenskih znanstvenikov. V več kot štirih desetletjih udejstvovanja v znanstveno-raziskovalnem, razvojnem in pedagoškem delu je ustvarila pomembna nova znanja na področju kemije naravnih spojin, s svojim delom pa je bistveno prispevala tudi k razvoju novega interdisciplinarnega področja kemijske informatike.

 

Njene pionirske raziskave ergot alkaloidov so botrovale razvoju zdravil na njihovi osnovi. S temeljnimi in uporabnimi raziskavami je odprla novo področje nestrupenih dekstrinskih pesticidov in bistveno prispevala k raziskavam superabsorbentov in tehnologije mikrokapsuliranja. Na vseh navedenih področjih se je s svojo skupino uspešno vključevala v razvoj novih patentiranih postopkov in proizvodov v slovenski kemični, farmacevtski, grafični in živilski industriji.

 

Za področje kemijske informatike je razvila učinkovite nove metode, ki integrirajo informacijsko in eksperimentalno pridobljene množice podatkov v strukturirane mreže znanja. Te omogočajo hitro prepoznavanje hierarhije parametrov in njihovih relacij, kar je bistveno v raziskovanju in industrijskem razvoju. Uveljavila se je tudi z gradnjo integriranih informacijskih sistemov, posebej za kontrolo nevarnih odpadkov. Objavila je več kot dvesto del in več kot sedemdesetkrat predavala na povabilo na mednarodnih znanstvenih konferencah. Povabljena je bila tudi na številne evropske, ameriške in avstralske univerze.

 

Za UNESCO, UNDP in Svetovno banko je zasnovala in izpeljala več kot petdeset mednarodnih podiplomskih seminarjev in ekspertnih srečanj ter vodila več kot štirideset znanstvenih misij na vodilnih univerzah v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Academia Europea jo je izbrala med prvih sto ustanovnih članov ter tudi v svet te akademije, izvoljena je bila v Svetovno akademijo znanosti in umetnosti ter v Akademijo tretjega sveta. Prejela je najvišja odlikovanja Francoske akademije za farmacijo, Ameriškega kemijskega združenja in avstralskih univerz. Izbrana je bila v ožjo »Delorsovo komisijo« ter imenovana za vodilno ekspertinjo v programih UNDP za trajni razvoj. Svoje dosežke je vseskozi prenašala v dodiplomski in podiplomski študij, vzgojila več kot trideset magistrov in doktorjev znanosti.

 

  • profesor dr. Nace Šumi - Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju umetnostne zgodovine

Umetnostni zgodovinar profesor dr. Nace Šumi je vse svoje strokovno življenje značilno temperamentno in tudi širši javnosti razumljivo soustvarjal razmislek o slovenski umetnostni preteklosti; kot znanstvenik, organizator in učitelj je umetnostnozgodovinski vedi pri nas in v širših evropskih okvirih prispeval mnoge moderne razsežnosti tipologijsko sintetične vrste. Hkrati je s svojim znanjem in zamislimi nenehno posegal v odprta vprašanja našega urbanizma in ravnanja s kulturno dediščino.

 

Svoje delo je začel v petdesetih letih kot konservator za Ljubljano; mestu je tudi pozneje namenil velik del svojega raziskovalnega dela in velja danes za osrednjega poznavalca njegove likovne podobe in urbanistične logike. Nato se je za dolga leta posvetil slovenskemu baroku, zasnoval o njem nekaj temeljnih monografskih študij in nanj navezal še umetnostna vprašanja 16. stoletja, pozne gotike in renesanse. Ob tem je razvil duhovito in svojevrstno metodo razlaganja arhitekturnih oblik, njihovih razmerij in zasnov s kontekstom sočasnega duhovnega sveta in tako imenovane Evrope, ne da bi za en sam trenutek izpustil izpred oči tisto, čemur rečemo slovenska izvirna ustvarjalnost; stroki je s takšnimi posegi pripomogel do dodatne, metodološke suverenosti. Še pozneje je svoje raziskovalno zanimanje usmeril na arhitekturni historizem 19. stoletja in zasnovo večjih slovenskih naselij ter tako v celoto sestavil nenavadno bogato, inventivno napisano zgodovino slovenske arhitekture od 16. do 19. stoletja. Seveda se z živostjo svojega duha ni odtegnil skorajda nobeni temi slovenskega likovnega sveta, ne preteklega ne sodobnega, in tako je mogoče k takemu jedru raziskav in razlag prišteti dolgo vrsto najrazličnejših študij, tudi takih, ki na primer sugestivno in sveže interpretirajo najmodernejše slikarstvo.

 

Nace Šumi je kot profesor na univerzi vzgojil generacije modernih umetnostnih zgodovinarjev, konsolidiral umetnostnozgodovinsko področje tudi organizacijsko, stroko pa kot član Mednarodnega komiteja za umetnostno zgodovino in Evropske komisije za barok tehtno souveljavljal v mednarodnih okvirih in z vsem tem ustvaril opus, ki je odlično nadaljevanje slovenske umetnostnozgodovinske tradicije, kakor so jo zasnovali Izidor Cankar, Stele, Dobida in drugi.

 

Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke so prejeli

  • profesor dr. Franc Gubenšek - Zoisova nagrad za vrhunske dosežke na področju molekularne biologije

     

Profesor Gubenšek že več kot dvajset let poglobljeno in sistematično raziskuje beljakovinske toksine v kačjih strupih, še posebej skupino fosfolipaz pri modrasu: ti encimi so razširjeni po vsem živalskem svetu in so tudi pri človeku vpleteni v vnetne procese ter v metastaziranje rakavih celic. Profesor Gubenšek je raziskoval zgradbo teh encimov ter povezanost molekulske zgradbe z načinom njihovega biološkega delovanja.

 

V zadnjih sedmih letih je raziskave usmeril na dve medsebojno povezani področji:

z imunokemijskimi tehnikami, zlasti z monoklonskimi protitelesi in s proteinskim inženirstvom, je dobil podatke o steričnih predelih molekule, ki so pomembni za njeno toksičnost,

z analizo genske sestave je odkrival regulacijo in izražanje teh genov ter zakonitosti njihove evolucije.

Profesor Gubenšek je skupaj s sodelavci v zadnjih sedmih letih objavil triintrideset člankov s področja molekulske biologije toksinov, od teh trideset člankov v priznanih mednarodnih strokovnih revijah ter tri poglavja v monografijah.

 

Posebej pa omenjamo delo, objavljeno leta 1995, v katerem je s soavtorjem poročal o povsem novem opažanju, da je med evolucijo lahko prišlo do horizontalnega prenosa dela genskega materiala med dvema zelo oddaljenima razredoma vretenčarjev (med parkljarji in plazilci), kar odpira vrsto vprašanj. Zato je to delo vzbudilo še posebno pozornost med znanstveniki, ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije.

 

Za opus profesorja Gubenška je značilno, da se razpenja od posebnih mest na makromolekulah do teoretičnih vprašanj makroevolucije - in da je ves ta spekter odmeven v svetu, kar pomeni sijajen ugled za nagrajenca in njegove sodelavce ter za našo znanost.

 

  • Profesor dr. Venčeslav Kaučič - Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju kemijeprofesor

 

Odmevno raziskovalno delo profesorja dr. Venčeslava Kaučiča obravnava pretežno sintezo in strukturno karakterizacijo zeolitov, to je skupine materialov na osnovi aluminosilikatov in aluminofosfatov z značilno odprto kristalno strukturo s kanali in votlinami. Zaradi odprte strukture imajo te snovi velik tehnični pomen kot kationski izmenjevalci, molekulska sita, absorbenti in sušilna sredstva. V novejšem času narašča pomen zeolitov kot katalizatorjev in nosilcev katalizatorjev za posebne kemične reakcije.

 

Objavljena dela obravnavajo posebno skupino mikroporoznih zeolitnih snovi, v katerih je silicij ali del silicija zamenjan s fosforjem. Pozornost velja sintezi in karakterizaciji aluminofosfatnih materialov, predvsem z modifikacijo aluminofosfatnega ogrodja z vgradnjo heteroatomov. Profesor Kaučič je s sodelavci prvič poročal o vgrajevanju kroma in niklja v aluminofosfatno ogrodje. Sledile so modifikacije s kobaltom in maganom ter sočasni vgraditvi kobalta in cinka. Zadnje raziskave so posvečene sintezi cinkofosfatov, ki so pokazale, da je do 30 % atomov cinka mogoče zamenjati z atomi kobalta.

 

Profesor Kaučič se je vključil v mednarodne skupine raziskovalcev, ki imajo dostop do sinhrotronskega izvora v Daresburyju, Brookhavnu in Grenoblu. Rezultati raziskav niso le dokazali uporabnosti metode za določitev strukture zahtevnih spojin, ampak so tudi prispevek k razvoju metodike. Z analizo EXAFS na sinhrotronu DESY v Hamburgu je določil mesta cinkovih kationov v tetraedrskih prazninah aluminijevega fosfata ter način vključevanja manganovih ionov v cinkofosfate. Izvirna hidrotermalna sinteza v prisotnosti ustreznega usmerjevalca, ki jo je profesor Kavčič razvil s soavtorji, je omogočila pripravo izredno čistih cinkofosfatov z visoko vsebnostjo cinka ter uspešno strukturno določitev. Sinteza in rezultati analiz so vzbudile pozornost svetovne strokovne javnosti, kar dokazujejo tudi visoko število citatov in številna povabila na predavanja na tuje univerze. Skupina na Kemijskem inštitutu, ki jo vodi profesor Kaučič, intenzivno sodeluje s slovensko industrijo.

 

  • profesor dr. Robert Zorec - Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju nevroendokrinologije

     

Temeljno področje raziskovalnega dela profesorja Zorca sta elektrofiziologija in nevroendokrinologija.

 

Njegovi največji znanstveni prispevki so spoznanja o membranskih mehanizmih za transport ionov, o endo- in eksocitozi, funkciji beljakovin GTP, sekundarnih prenašalcev ter pomena beljakovine rab3.

 

Pri nas je uvedel sodobno elektrofiziološko metodo vpete napetosti (prek koščka celične membrane), jo izpopolnil ter s sodelavci izvirno uporabil pri raziskovanjih v nevroendokrinologiji, še posebej ekso- in endocitoze. Bil je eden prvih, ki je raziskoval eksocitozo v rastlinski celici.

 

Velik pomen imajo nagrajenčeve izboljšave metod za določanje aktivnosti posameznih ionov, predvsem kalcija, s fluorescenčnimi sondami.

 

Profesor Zorec se uspešno vključuje v mednarodno delo na področju elektrofiziologije ter nevroendokrinologije. Vodi ali sodeluje v osmih večjih mednarodnih projektih. V zadnjih sedmih letih so ga kot predavatelja povabili na osemnajst univerz v Evropi, ZDA, Aziji in Avstraliji, na katerih je predaval o svojem delu.

 

Profesor Zorec ima izjemno velik opus znanstvenih publikacij. V letih 1990 do 1996 je objavil devet poglavij v monografijah, izdanih pri znanih založbah, ter dvaintrideset člankov v mednarodnih revijah.

 

S predstavitvijo znanstvenih dosežkov v mednarodni literaturi ter s predavanji je profesor Zorec kot razmeroma mlad raziskovalec prispeval svoj ploden in odmeven delež k uveljavljanju slovenske znanosti v svetu.

 

  • profesor dr. Marko Robnik - Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju fizike

     

Profesor Marko Robnik je v zadnjih petih letih na področju teoretične fizike objavil enaindvajset del v uglednih mednarodnih revijah. Od teh je osemnajst del napisal s po enim soavtorjem, tri dela pa je napisal sam. V svojih delih je zelo uspešno in odmevno obravnaval več sklopov problemov.

 

Profesor Robnik je prvi pokazal, da vodikov atom v močnem zunanjem polju predstavlja neintegrabilen in kaotičen sistem, ki lahko doseže vse dinamične režime od integrabilnosti do ergodičnosti. To se je pozneje potrdilo v številnih eksperimentih po svetu.

 

Intenzivno se je ukvarjal s problemom kvantnega kaosa v prehodnem režimu med integrabilnostjo in kaosom in skupaj s soavtorjem razvil teorijo statistike spektrov v prehodnem režimu, ki je v literaturi znana kot Berry-Robnikova teorija.

 

V zadnjih letih je še posebej intenzivno proučeval klasični in kvantni kaos v hamiltonskih sistemih in potrdil asimptotsko korektnost Berry-Robnikove statistike, hkrati pa odkril t. i. Brodyjevo obnašanje pri nizkih energijah, ki pri visokih energijah preide v Berry-Robnikov režim. Uvedel je princip enakomerne semiklasične kondenzacije, ki sodi med temeljna spoznanja v kvantni mehaniki neintegrabilnih sistemov. Kot osnovni modelski sistem za numerične raziskave je uporabil svoj, leta 1983 uveden model, ki je v literaturi znan kot Robnikov biljard.

 

  • profesor dr. Dušan Repovš - Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju matematike

     

Profesor Dušan Repovš je v zadnjih petih letih v mednarodnih matematičnih revijah objavil triintrideset del s področja topologije. Eno delo je napisal sam, devetnajst s po enim soavtorjem in trinajst s po dvema soavtorjema. Soavtorji v teh delih so vodilni svetovni topologi. Nekatera dela so objavljena v revijah najvišjega kakovostnega razreda. Nadaljnjih sedemnajst del pa je sprejetih v objavo.

 

V objavljenih delih je rešenih nekaj problemov, ki so bili dolgo časa odprti. Med drugimi sta rešena štirideset let star problem o prepoznavanju topoloških 3-mnogoterosti in trideset let star problem o obstoju kompaktov v trirazsežnem evklidskem prostoru z dimenzijama 1 in 2, katerih produkt ima dimenzijo 2.

 

V delih so dokazani rezultati o stabilnosti preseka dveh kompaktov v evklidskem prostoru dane dimenzije, ki so vzbudili izredno pozornost.

 

Dokazan je nepričakovan rezultat, da klasična Urysohn-Mengerjeva formula za vsoto ne velja za kohomološko dimenzijo glede na grupo Q/Z.

 

Dokazani so pomembni rezultati na področju CE preslikav v dimenziji 4.

Profesor Repovš je dobil tudi številne pomembne rezultate na področju teorije selekcij. S soavtorjem je o tem napisal knjigo, ki je v tisku pri založbi Kluwer.

 

Zoisovo priznanje za izum je prejel

  • Dr. Andreaj Šmidovnik - Zoisovo priznanje za izum postopka hidrogeniranja olj

Dr. Andrej Šmidovnik je s skupino sodelavcev Kemijskega inštituta in tovarno Helios prvi v svetu vpeljal novo alternativno metodo hidrogeniranja sojinega olja. Novi postopek poteka pri nizki temperaturi 60 stopinj po Celziju in nadomešča klasično hidrogeniranje pri visokem tlaku in visoki temperaturi. Izum je zgled prenosa teoretičnega znanja v sodobno tehnologijo obdelave in predelave olj v izdelke z definirano sestavo in kakovostjo. Podelitev evropske patentne listine in drugih patentov ter uporaba novega postopka pri proizvodnji slovenskih oljarskih podjetij obetata manjši uvoz hidrogeniranih maščob, večjo konkurenčno sposobnost in možnost odpiranja novih trgov.

 

Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek so prejeli

  • Marko Tukarič, dipl. ing., v imenu razvojne podskupine v Cinkarni Celje,mag. Matjaž Šubelj, v imenu razvojne podskupine na Institutu »Jožef Stefan«, in mag. David Čuk, v imenu razvojne podskupine v podjetju INEA, - Zoisovo priznanje za tehnološki dosežek računalniško podprtega vodenja končne predelave, posodobitev tehnologije in povečanje zmogljivosti površinske obdelave pri proizvodnji TiO2 v Cinkarni Celje

Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovalo 28 raziskovalcev, od tega 16 iz Cinkarne Celje, šest z Instituta »Jožef Stefan« in šest iz podjetja INEA, je zasnovala in izpeljala tehnologijo računalniško podprtega vodenja proizvodnje TiO2 v Cinkarni Celje. Cinkarna na leto proizvede 30.000 ton tega pigmenta, kar je 1 odstotek svetovne proizvodnje. Predlagani tehnološki dosežek izstopa po tehnološki odličnosti, saj se je zmogljivost proizvodnje povečala za 30 odstotkov, poraba energije se je zmanjšala do 20 odstotkov, zmanjšalo pa se je tudi onesnaževanje okolja s prahom in topnimi sulfati. Z boljšo kakovostjo se je povečala konkurenčnost proizvodnje belega pigmenta. Na novi liniji je mogoče uvajati tudi nove proizvode, kar je pomembno za osvajanje novih trgov. Delovne razmere so se z uvedbo računalniškega vodenja izboljšale, zmanjšala pa se je tudi nevarnost nesreč pri delu.