Skoči na vsebino

1994

 

Nagrado Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo so prejeli:

 

Akademik profesor dr. PETER GOSAR za življenjsko delo na področju teoretične fizike

 

Akademik profesor dr. Peter Gosar je v slovenskem prostoru utemeljitelj in dolgoletni mentor teoretičnih raziskav v fiziki trdnih snovi. Te so postale predmet njegovega znanstvenega dela po večletnem delu v razvojnem laboratoriju Inštituta za elektrozveze, kjer je raziskoval zlasti površinske lastnosti silicija, lateralni fotoefekt in silicijeve sončne celice.

Rezultate svojih kasnejših raziskav v okviru Instituta Jožef Stefan in Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je profesor Gosar prikazal v več kot 60 znanstvenih člankih in prispevkih na konferencah, objavljenih v uglednih mednarodnih strokovnih revijah. Z raziskavami je prispeval k hitremu razvoju in uporabi teoretičnih metod kvantne mehanike in statistične fizike. Obravnaval je številne teoretične probleme, kot so: Zenerjev pojav v polprevodnikih; razvoj in uporaba metode Greenovih funkcij pri problemih elektronske gibljivosti in feromagnetizma; teorija relaksacije paraelastičnih centrov; gibljivost elektronov v molekulskih in neurejenih kristalih; teorija malih polaronov; notranje trenje in relaksacija trdnih snovi; gibanje kanaliziranih protonov skozi kristale; korelirano preskakovanje elektronov.


Profesor Gosar je znanstveno deloval v naslednjih tujih laboratorijih: v Bellevueju in Grenoblu v Franciji in na Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu ter sodeloval na številnih mednarodnih in domačih strokovnih srečanjih, večkrat z vabljenimi in uvodnimi predavanji.


Profesor Gosar se je izkazal kot izjemen znanstvenik, skrben mentor in voditelj mladim raziskovalnim rodovom ter je izredno cenjen in uspešen predavatelj in pedagog. Zato velja za enega stebrov slovenske fizikalne šole zadnjih desetletij.

 


Akademik profesor dr. VALENTIN LOGAR za življenjsko delo na področju slovenskega jezikoslovja

 

Akademik profesor dr. Valentin Logar je slavist, ki je slovensko dialektologijo postavil na eksaktne znanstvene temelje. Za njim je več desetletij dela na terenu, kjer je zapisal kakih dvesto različnih slovenskih govorov. Na podlagi izsledkov v njih je sistematično pripravljal prerezne problemske analize, iz česar se je sčasoma izluščila zgovorna in odlična rekonstrukcija slovenskega jezikovnega razvoja, kakor je razviden iz razmerij med vsemi temi narečji in govori. Dosežek je jezikoslovnega in vendar tudi izrazito naddisciplinskega značaja, saj marsikdaj posredno in neposredno pojasnjuje nejezikovna, civilizacijska in podobna vprašanja iz naše preteklosti.

 

S svojim obsežnim znanjem se je leta 1958 vključil v mednarodni projekt slovanskega lingvističnega atlasa, velikansko jezikoslovno komparativistično delo, ki sicer še ni končano, združuje pa na stotine strokovnjakov, in za katero je profesor Logar izdelal metodološki obrazec fonoloških opisov ter  pripravil prikaz 25 ključno značilnih slovenskih govorov. Ob tem je vzgojil vrsto odličnih mladih dialektologov ter si pridobil sloves prepričljivega in cenjenega predavatelja.


Torej gre za življenjski opus, ki predstavlja razsežno obogatitev slovenske in slovanske lingvistike pa tudi tehten prispevek k slovenski samorazpoznavnosti in razpoznavnosti oziroma zavesti o naši nacionalno kulturni identiteti.

 

 

Akademik profesor dr. PETER FAJFAR za vrhunske dosežke na področju gradbeništva

 

Akademik profesor dr. Peter Fajfar vodi raziskovalno skupino, ki na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo dela na področju potresnega inženirstva. Povezal je temeljne raziskave s teoretičnimi izpeljavami in numeričnimi analizami, pri katerih odkriva zakonitosti obnašanja konstrukcij med močnimi potresi, ter uporabne raziskave, kjer razvija metode projektiranja potresnovarnih gradbenih objektov in njihove opreme.
V zadnjih petih letih je objavil, večinoma skupaj s sodelavci, 53 del, od tega 31 v uglednih mednarodnih revijah oziroma zbornikih. Je soavtor prve celovite knjige s področja potresnega inženirstva na območju nekdanje Jugoslavije in sourednik dveh knjig, ki sta izšli v tujini.


Najpomembnejši rezultat raziskav je objavljen v članku, ki je leta 1992 izšel v najuglednejši reviji s področja potresnega inženirstva Earthquake engineering and structural dynamics. V tem članku je uvedel novo brezdimenzionalno količino, s katero merimo vpliv trajanja potresa na poškodbe konstrukcije. Novo količino je, za razliko od večine ostalih količin v potresnem inženirstvu, mogoče razmeroma zanesljivo napovedati. Z njeno pomočjo se da pri projektiranju na enostaven način upoštevati trajanje potresa. Raziskovalci na kalifornijski univerzi v Berkeleyu so jo že vključili v svojo metodologijo potresnovarnega projektiranja stavb.


V drugih člankih pa profesor Fajfar s sodelavci obravnava splošne neelastične spektre odziva, metodo za poenostavljeno nelinearno analizo stavb, matematični model za nelinearno dinamično analizo sten, novo mero za jakost potresnega gibanja tal in uporabo večdimenzionalne neparametrične regresije v potresnem inženirstvu.
O mednarodni odmevnosti dela, ki je bilo opravljeno pod vodstvom profesorja Fajfarja, pričajo med drugim številna vabila za predavanja na uglednih tujih univerzah in mednarodnih konferencah ter za gostujočega profesorja na Univerzi McMaster v Kanadi in na Univerzi Stanford v ZDA. Leta 1992 je organiziral in vodil mednarodno delavnico na Bledu, ki so se je udeležili vodilni strokovnjaki za seizmično analizo konstrukcij iz sedmih držav.


Profesor Fajfar je prispeval k razvoju potresnega inženirstva in k ugledu, ki ga Ijubljanska raziskovalna skupina uživa v svetu.

 


Profesor dr. RADOVAN KOMEL za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije

 

Dosežki profesorja dr. Radovana Komela segajo na področji biokemijskih raziskav steroidov in tehnologije rekombinantne DNA v biokemiji, biologiji ter medicini. Skupina, ki jo vodi, že več let uspešno proučuje biosintezo steroidov z namenom biotehnološke proizvodnje kortikoidnih hormonov za medicinske potrebe. Pri tem delu so uporabili metode molekularne genetike in klonirali gen, ki regulira sintezo enega od ključnih encimov, odgovornega za mikrobni metabolizem steroidov. Proučili so pogoje transgeneze ter v transformiranem gostiteljskem sevu opisali steroidne metabolite. Med prvimi v svetu so pri tem delu za transgenezo uporabili metodo elektroporacije protoplastov filamentoznih gliv.


Znanje na področju molekularne genetike, ki so ga z leti pridobili, je omogočilo uporabo tehnologije rekombinantne DNA tudi v humani genetiki. Za potrebe ginekološke in pediatrične klinike so najprej razvili postopke za laboratorijsko ugotavljanje cistične fibroze — dedne bolezni, ki so jo podrobno proučili v naši populaciji in rezultate objavili v vodilnem časopisu New England Journal of Medicine. Profesorja Komela so zaradi novih odkritij na tem področju povabili v članstvo Svetovnega konzorcija za proučevanje cistične fibroze in mu ponudili sodelovanje v projektu »človeški genom", ki je najobsežnejša raziskava na biološkem področju v današnjem času. Njegove raziskave segajo tudi na področje proučevanja in odkrivanja drugih dednih bolezni. Posebej pa je treba poudariti, da je v zadnjih petih letih poleg številnih drugih objav s sodelavci prispeval 25 izvirnih člankov v vodilne znanstvene revije. Njegova dela povezujejo dvoje raziskovalnih področij, kar daje novo kvaliteto v znanosti. Velik del časa je posvetil posredovanju svojega znanja domači strokovni in širši javnosti, predvsem pa vzgoji in izobrazbi mlajših sodelavcev.

 


Profesor dr. JANEZ SKETELJ za vrhunske dosežke na področju nevropatofiziologije

 

Profesor dr. Janez Sketelj, predstojnik Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, raziskuje na področju eksperimentalne nevrobiologije že od teta 1974. V zadnjih letih se je posvečal predvsem študiju obnavljanja živca in živčnega nadzora normalne in obnavljajoče se mišice po poškodbi. Ugotovil je, da je za uspešno rast obnavljajočih se živčnih vlaken najpomembnejša ustrezna tkivna podlaga, celični dejavniki pa zmerno pospešujejo rast in vplivajo na dolgoročno preživetje manjšega dela čutilnih živčnih celic. Proučeval je tudi vpliv strupov na skeletno mišico in možnosti za preprečevanje ter zdravljenje zastrupljenih mišic. Ugotovil je, da so progaste mišice sposobne na celični opni oblikovati posebne strukture, podobne živčno-mišičnemu stiku, ne da bi bile oživčene. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da je uravnavanje encima acetilholinesteraze v hitrih in počasnih mišicah različno, za kar so odgovorni genetski dejavniki.


Raziskovanja profesorja Sketlja posegajo v molekularne procese pri obnavljanju živcev in mišic. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so prinesli v zakladnico znanja eksperimentalne nevrobiologije nove podatke, ki so pomembni tudi za klinične nevrološke vede. Odličnost in originalnost njegovih del dokazujejo objave v priznanih in odmevnih mednarodnih revijah ter njihova pogosta citiranost. Odmevnost in zanimanje za njegovo delo kaže tudi več vabljenih predavanj na mednarodnih kongresih. Raziskave je opravil večinoma kot vodja raziskovalne skupine, pobudnik, mentor oziroma soizvajalec.

Profesor Janez Sketelj je s svojim raziskovalnim delom v zadnjih letih veliko prispeval h kvaliteti in razvoju nevrobiologije v Sloveniji in v svetu.

 

 

Profesorica dr. MARIJA PEČAN za izum naprave za anestezijo otrok

 

Izum profesorice dr. Marije Pečan, naprava za anestezijo otrok, je plod njenega dolgoletnega kliničnega in raziskovalnega dela.

Med splošno anestezijo in pri oživljanju bolniki vdihavajo in izdihavajo umetno dihalno zmes po posebnem sistemu. Med vsemi sistemi so naprave za uporabo pri otrocih zaradi posebnosti otrokovih dihal doživele največ sprememb. Vse dosedanje spremembe so temeljile na izboljšavi osnovnega Ayrovega sistema, ta naprava pa omogoča povsem nov pristop k reševanju tega problema. Ayrov člen s tremi nastavki je nadomestila s členom s štirimi nastavki, kar je dalo temelj za varno, varčno in otroku ter posegom prilagojeno umetno dihalno pot. Naprava profesorice Pečanove omogoča, v primerjavi z do sedaj uporabljenimi sistemi, zmanjšanje podhlajevanja in izsuševanja otrokovih dihal, varčevanje pri porabljenih dihalnih plinih ter uporabo tudi pri tistih operacijah, pri katerih običajni dihalni sistemi tehnično močno ovirajo operaterja pri delu. Napravo uspešno uporabljajo na slovenskih anestezioloških oddelkih.

Za napravo je avtorica leta 1993 prejela domača in mednarodna priznanja: zlato priznanje na sejmu slovenske podjetniške inovacijske mreže, zlato medaljo na sestanku Eureke v Bruslju ter posebno priznanje mesta Bruselj za najhumanejši izum leta.

 


Mag. GORAZD RAKOVEC in LOJZE BERTONCELJ, dipl. ing., za izum postopka analognega izbiranja telefonskih številk


Avtorja sta dosežek zasnovala in realizirala v domačem okolju, pri čemer sta L visokim strokovnim znanjem in domiselnostjo uspela - na tem svetovno zelo intenzivnem raziskovalno-razvojnem, oblikovalnem in proizvodno-tržnem področju - dokazati, da ni mogoče prezreti naprednosti manjših proizvajalcev in narodov.


Izbiranje telefonskih številk prek vrtečega valjčka prinaša unikatno sistemsko rešitev v primerjavi z drugimi proizvajalci, izvirna mehanska konstrukcija vrtečega valjčka pa predstavlja osrednji del izuma.
V celoto sodi tudi zasnova telefona ROLLPHONE z elektroniko za funkcijsko podporo tega inteligentnega telefonskega aparata, izvedeno s standardnimi komponentami.


Nagrajeni izum je pomemben prispevek v razvoju podjetja Iskra Terminali T&G d.d. v Kranju in je pomenil začetek proizvodnje nove generacije telefonskih aparatov, ki uporabnikom omogočajo lažje rokovanje.

 

 

Profesorica dr. MARIJA TRONTELJ, MEDEJA GEC in mag.DARKO MAKOVEC za izum postopka za pripravo homogene keramike za varistorje in postopek izdelave večplastnega varistorja

 

Oba izuma se nanašata na postopek priprave keramike za varistorje, in sicer eden s stiskanjem in drugi s tehnologijo nalivanja. Postopka temeljita na novih spoznanjih o vplivu dodatkov in termične obdelave na mikrostrukturne in električne lastnosti ter na študiju lastnosti mej med keramičnimi zrni. V okviru razvojne naloge so avtorji s to problematiko sodelovali s tovarnama Iskra Varistor in Keko Žužemberk, Ministrstvo za znanost in tehnologijo pa je nalogo sofinanciralo. Postopek, ki rešuje probleme homogenosti keramike, se že uporablja v redni proizvodnji v Iskri Varistor, večplastne varistorje pa namerava v svojo proizvodnjo uvrstiti Tovarna keramičnih kondenzatorjev Žužemberk.