Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

1992

NAGRADE    REPUBLIKE    SLOVENIJE   ZA  ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO  v letu 1992  so prejeli:

 

AKADEMK PROF. DR. IVAN VIDAV za življenjsko delo na področju matematike

 

Akademik profesor dr. Ivan Vidav, ki bo v kratkem praznoval svojo 75-letnico, je vstopil v krog raziskovalcev matematike leta 1941 s svojo doktorsko disertacijo o teoriji diferencialnih enačb, ki jo je zagovarjal pod mentorstvom profesorja Josipa Plemlja le nekaj mesecev po opravljeni diplomi. Po nekaj letih ukvarjanja s problemi klasične analize je prenesel težišče znanstvenega dela na področje funkcionalne analize in njene uporabe v teoretični fiziki. Objavil je prek 40 razprav v mednarodnih matematičnih revijah. Znanstveno delo profesorja Vidava je izredno v pogledu ostrine in globine matematične misli, širine področij in odmevnosti njegovih rezultatov. Posebno razprava "Eine metrische Kennzeichnung der selbstadjungierten Operatoren" iz leta 1956 je naletela na izjemen odziv: sprožila je plaz člankov, ki so Vidavove ideje razvijali naprej. Znani Vidav-Palmerjev izrek velja za enega najpomembnejših rezultatov v teoriji C*-algebr.

 

Profesor Vidav ni bil le blesteč znanstvenik, ampak tudi predan pedagog. Kljub intenzivnemu znanstvenemu delu je bil vzoren predavatelj, ki je dolga leta z vso predanostjo opravljal dvojno učno obveznost. Pionirsko delo je opravil pri pisanju učbenikov za študente tehnike in predvsem matematike. Poleg temeljnih učbenikov Višja matematika I, II in III je napisal še deset knjig za dodiplomske in podiplomske študente. Profesor Vidav je v svoji osebi združeval med raziskovalci redek talent pisati dostopno o matematiki za dijake in ljubitelje matematike. Matematiko je populariziral s tremi knjigami in prek 30 članki, ki so izšli pretežno v Obzorniku za matematiko in fiziko in v Preseku.

 

Prav tako nesebično se je profesor Vidav razdajal kot mentor. V svoje znanstveno delo je vključeval mlade matematike in kar šestnajstim je bil mentor pri doktorskih disertacijah. Z nepopustljivostjo meril pri vrednotenju raziskovalnega dela je vzgojil več deset matematikov, od katerih jih nekaj danes uživa mednarodni sloves, ljubljanska matematična šola pa je na dobrem glasu v mednarodni matematični javnosti.

 

 

DR. MARIJAN ZADNIKAR za življenjsko delo na področju umetnostne zgodovine

 

Doktor Marijan Zadnikar je eden seniorjev slovenske umetnostne zgodovine. Bil je učenec Franceta Steleta na ljubljanski univerzi. Že med študijem se je ogrel za romansko arhitekturo, ki ji je posvetil glavnino svojih kasnejših raziskav.

 

Doktor Zadnikar je empirično zbrano gradivo oblikoval v topografijo m tipologijo romanske arhitekture   ter  poskrbel za znanstveno-kritično ovrednotenje dediščine iz tega obdobja v dizertaciji, ki jo je uspešno branil leta 1955. Zbrano gradivo in izkušnje so ga nato usmerile v raziskovanje srednjeveške monastične arhitekture do konca 15. stoletja. S pretanjeno intuicijo je opredelil tista področja in spomenike, ki jih je bilo mogoče vrisati na zemljevid srednjeveške Evrope. Z objavo knjige "Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije" je umestil naše spomenike v evropski kontekst. Morda najpomembnejši korak v njegovem delu pomeni soredakcija zbornika "Die Kartäuser. Orden der schweigenden Mönche" v Kölnu leta 1983, kjer je prav njegov prispevek "Die frühe Baukunst der Kartäuser" osrednji prispevek. Posebno mesto v njegovem raziskovanju imata gotovo Žička kartuzija in Stična, ki ju popisuje, raziskuje in vrednoti vse do današnjega dne.

 

Veliko skrb je avtor namenil orisom spomeniškega fonda v posameznih pokrajinah slovenskega ozemlja. Nekateri orisi, zlasti Kočevska, imajo danes že kar vrednost virov, saj so bili spomeniki s tega področja preprosto izbrisani. Velik poudarek je dal spomeniškemu gradivu Pomurja in Prekmurja. Podobno velja za orise gradiva oziroma spomenikov na Koroškem, pri katerih je vedno komentiral tudi premikanje slovenske narodnostne meje.

 

Ob izjemno  plodnem konservatorskem delu o delu dr. Zadnikarja najzgovorneje priča njegova bibliografija. Z izbrušenim slogom in v lepem jeziku je svojo znanstveno žetev približal tudi v stroki manj razgledanemu bralcu, hkrati pa jo je znal uspešno predstaviti mednarodni strokovni javnosti v Nemčiji,   Franciji in Združenih državah Amerike. V zahodnoevropsko umetnostno zgodovino ni vključil le   slovenskih spomenikov, ampak tudi pomemben del znanstvenih prizadevanj svoje stroke na Slovenskem.

 

 

PROF. DR. MARIJA ČARMAN-KRŽAN za vrhunske dosežke na področju farmakologije

 

Svoje raziskovalno in pedagoško delo opravlja profesorica dr. Marija Čarman-Križanova na Inštitutu za farmakologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njen znanstveni opus zajema področja biokemijske farmakologije živčevja ter molekularne farmakologije membranskih receptorjev in dejavnikov rasti živčnih celic.

 

Od leta 1989 je avtorica sama ali s sodelavci objavila 8 del, od tega 7 v mednarodnih recenziranih publikacijah z visoko odmevnostjo. Članki obravnavajo področje molekularne farmakologije receptorjev in biološko aktivnih ligandov, s posebnim poudarkom na izolaciji in kemični identifikaciji receptorjev, kar predstavlja enega od pomembnejših znanstvenih prispevkov nagrajenke. Med slednje sodi tudi ugotovitev histaminskih receptorjev na endotelnih celicah aorte ter analiza njihovih značilnosti. Gre za pomembno odkritje, ki kaže na modulacijsko vlogo endotelnih ceiic pri delovanju vazoaktivnih učinkovin na aorto. S predstavitvijo svojih znanstvenih dosežkov v mednarodni literaturi in z vabljenimi predavanji na kongresih in simpozijih je profesorica dr. Marija Čarman-Kržan prispevala svoj ploden in koristen delež k uveljavljanju slovenske znanosti v svetu.

 

Članki, objavljeni v zadnjih dveh letih, pričajo o smotrni dopolnitvi raziskovalnega področja in hkrati prinašajo nova pomembna dognanja o medsebojnem vplivu med živčno-aktivnimi snovmi in živčnim rastnim dejavnikom ter njegovim receptorjem. Te interakcije naj bi bile funkcionalno pomembne še posebej pri ontogenezi, možganskih poškodbah in pri modulaciji delovanja holinergičnega sistema v centralnem živčevju, kar odpira nadaljnje smeri raziskav o morebitnem vplivu na preživetje in regeneracijo nevronov v centralnem živčevju.

 

 

PROF. DR. JOŽE ŠKERJANC za vrhunske dosežke na področju fizikalne kemije

 

Profesor dr. Jože Škerjanc že dolgo vrsto let raziskuje termodinamične lastnosti raztopin nabitih polimernih molekul - polielektrolitov. V zadnjih letih je svoje raziskave razširil tudi na področje površinsko aktivnih snovi, kjer je študiral predvsem njihove interakcije s polielektroliti. Nagrada mu je podeljena za objavljena dela, izbrana iz njegovega znanstvenega opusa v zadnjih petih letih, ki se odlikujejo tako po kvaliteti kot po pomembnosti.

 

Prva skupina člankov obravnava raztopine, v katerih sta hkrati prisotna kationski surfaktant in anionski polielektrolit. Podani so eksperimentalni in teoretični rezultati za najpomembnejše termodinamične funkcije, kot so stopnja in entalpija vezanja, osmozni koeficient, navidezni molski volumen, razredčilna entalpija ter električna prevodnost. Druga skupina člankov obravnava probleme s področja raztopin polielektrolitov, ki vsebujejo mešanice navadnih ionov. Ti se med seboj razlikujejo tako po velikosti kot tudi po naboju. Članki so pretežno teoretične narave in temeljijo na rešitvi Poisson-Boltzmanove enačbe za celični model. Računi so dokaj obsežni in dajejo podatke o električnem potencialu in lokalni koncentraciji protionov ob poliionu ter druge podatke za vse najpomembnejše termodinamične funkcije.

 

Večina člankov je bila objavljena v vodilnih mednarodnih revijah s področja fizikalne kemije in kemijske fizike. Dela sodijo med vrhunske dosežke na področju raztopin polielektrolitov in surfaktantov. Osnovna karakteristika raziskovalnega dela profesorja dr. Jožeta Škerjanca je uspešna kombinacija eksperimenta in teorije. Eksperimentalno delo se odlikuje po natančnosti in iznajdljivosti. Teoretično delo pa kaže široko razgledanost, temeljito poznavanje raziskovalnega področja in zavidljivo matematično spretnost avtorja. Omenjena dela rešujejo nekatera pomembna vprašanja na področju raztopin polielektrolitov in nakazujejo nove smeri raziskovanja.

 

S predstavitvijo svojih raziskav s povabljenimi predavanji na mednarodnih kongresih pa je profesor dr. Jože Škerjanc uspešno prispeval k uveljavljanju naše znanosti v svetu.

 

 

PROF. DR. ANGELOS BAŠ za vrhunske dosežke na področju etnologije

 

S svojima knjigama "Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju" (DZS, 1992) in "Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času" (DZS, 1987) je profesor dr. Angelos Baš z etnološkega vidika raziskal in ustvarjalno strnil izsledke za kar tri stoletja izredno pomembnega časa v zgodovini slovenskega naroda. S širino opazovanja, ki je izjemna tudi v primerjavi s podobnimi deli pri drugih narodih, in z vztrajnim pridobivanjem gradiva, ki je snovno in metodološko mednarodno primerjano, predstavita Baševi knjigi oblačilno kulturo na Slovenskem pri vseh slojih tedanje družbe. Svojo obravnavo oblačilnega videza, oblačilnih materialov, oblačilne obrti in obrtnikov, pojavljanja konfekcije, gibanja cen, vplivov mode in modnega tiska, šeg in navad pri oblačenju, oblačenja kot izraza gospodarske, družbene in politične pripadnosti, celo obravnavo vprašanj snage, kajenja, lepotil je profesor dr. Baš strnil v presenetljivo živo podobo časa in ljudi, ki kaže na kulturološke premike, poglablja poznavanje odnosov med posameznimi družbenimi skupinami in na nov način opozarja na periodizacijske okvire narodne zgodovine. V tem obsegu rešujeta knjigi tudi vprašanja, ki so neposredno pomembna za današnjo zavest, kot je npr. opredelitev ljudske noše v razmerju do tako imenovane narodne noše. S svojo celoto pa pomenita tvarno podlago za kulturološka in sploh za iskanja na območju tudi drugih strok.

 

 

DR. SPOMENKA BESENIČAR, DR. JANEZ HOLC, DR. SERGIJ GABRŠČEK in DR. MILOŠ KOMAC za izum postopka za toplotno obdelavo magnetov iz zlitine samarija in kobalta

 

Visoko koercitivni magnetni materiali so permanentni magneti, ki imajo pri nekajkrat manjši velikosti nekajkrat večjo magnetno moč kot klasični Alniko magneti. Vgrajujejo se v profesionalne naprave, kjer je potrebna miniaturizacija elementov magnetnega kroga ali produkcija sil velikih gostot. Izdelava teh magnetov spada v področje visokih tehnologij, ki so domena najrazvitejših držav. Pomemben sestavni del tehnologije izdelave visoko koercitivnih magnetov je postopek toplotne obdelave, ki ob pravilni sestavi zagotovi pričakovane lastnosti.

 

Avtorji so v okviru razvojnega dela, katerega cilj je bil razvoj lastne tehnologije izdelave zlitine samarij-kobalt, ki je zaščitena s številnimi patenti, našli pot za izviren postopek termične obdelave in tako po novi poti dosegli celo boljše magnetne lastnosti od pričakovanih. Sprememba v tehnologiji tehnične obdelave predstavlja pomembno tehnično novost, ki so jo patentirali.

 

Proizvodnja visoko koercitivnih magnetov je visoka tehnologija, zato so izvirni razvojni in raziskovalni dosežki neposreden dokaz, da le dovolj znanja in sistematično delo privedeta do inovacij, ki se lahko implementirajo in nas postavljajo na tehnološko raven razvitih držav, vsaj na nekaterih področjih.

 

Izum dokazuje svojo uporabnost v Iskrini tovarni kovinskih magnetov in si postopoma utira pot na tržišče.

 

 

MAG. MIRO ROZMAN, MAG. SILVO ŽLEBIR in ANDREJ BELIČ, DIPL. ING., za izuma Integriran Hallov senzor električne moči v C-MOS tehnologiji in Merilno-funkcijska elektronika monolitnega elektronskega števca električne energije

 

Avtorji so v času večletnega raziskovalno-razvojnega dela z visoko stopnjo domiselnosti in vztrajnosti zasnovali večje število izvirnih rešitev, katerih cilj je bil razviti monolitni elektronski števec električne energije.

 

Prijavljena izuma sta vsebovana v integriranem mikroelektronskem vezju, izvedenem s Hallovim senzorjem na skupnem silicijevem substratu v C- MOS tehnologiji, ki predstavlja osnovo nove generacije elektronskih števcev.

 

Izuma, ki skupaj z drugimi rešujeta več težkih, predvsem pa soodvisnih raziskovalno-razvojnih problemov, sta omogočila Iskrini tovarni števcev v Kranju začetek uresničitve projekta proizvodnje števca prihodnosti. Le-ta se od 25. septembra 1992 izdeluje za sedaj v manjših količinah.

 

Navedena in v več državah patentirana izuma predstavljata odmevno novost v svetovnem merilu ter pomemben prispevek k slovenski raziskovalni dejavnosti in industrijskemu razvoju.