Skoči na vsebino

1991

KIDRIČEVE NAGRADE ZA LETO 1991 so prejeli:

 

 

PROFESOR DR. GABRIJEL KERNEL za vrhunske dosežke na področju fizike srednjih in visokih

energij

 

Profesor dr. Gabrijel Kernel je v preteklih letih opravil zelo uspešna raziskovanja v eksperimentalni fiziki delcev. Vodil je slovensko zastopstvo v okviru dveh mednarodnih raziskovalnih skupin. Prva je ob protonskem sinhrotronu v Mednarodnem središču za jedrska raziskovanja CERN v Ženevi na področju srednjih energij uporabljala merilnik Omicron, druga pa ob nakopičevalniku Doris II v laboratoriju DESY v Hamburgu na področju visokih energij merilnik ARGUS. Obe skupini sta raziskovali sodelovanje med delci, prva pri trkih pionov z nukleoni, druga pri trkih elektronov in pozitronov in obe dosegli izide, ki so zbudili pozornost mednarodne fizikalne javnosti. Zgradili in izpopolnili sta merilnika in premišljeno izbirali poskuse, ki so dali popolne ali delne odgovore tudi na teorijsko zanimiva vprašanja.

 

Skupina z Omicronom je opazovala neprožni trk piona z nukleonom. Pri tem je nastal dodatni pion. Izmerjena preseka π-p→ π-π+n in π -p→ π- π0 p sta pokazala, da se izidom dobro prilega Weinbergova domneva o kiralni simetriji.

 

Skupina z ARGUSOM je opazovala trke elektronov in pozitronov na območju resonance Upsilon in zaznavala kratko žive delce, ki so nastali pri tem. Prvič so nedvoumno odkrili nekaj pojavov, ki jih prej niso mogli. Pri tem so precej pozornosti namenili mezonom B. Med najzanimivejše pojave sodi mešanje nevtralnih mezonov B. Dotlej je bilo znano le mešanje nevtralnih mezonov K. Poleg tega so opazovali nekatere do sedaj neznane procese razpada. Še posebej so raziskali razpade mezonov B in D. Z merjenjem spektra leptonov, nastalih pri razpadu mezonov B, so določili relativno verjetnost tega prehoda glede na prehod kvarka b v kvark c, kar je zelo pomemben podatek za razumevanje šibkega sodelovanja.

 

Prispevek G. Kernela pri delu obeh mednarodnih raziskovalnih skupin in vodenju ljubljanskih raziskovalcev je obsežno originalno znanstveno delo. Obe skupini sta poročali o svojih uspehih v mednarodnih znanstvenih revijah in na znanstvenih sestankih. Seznam za zadnji dve leti obsega 28 del. Še dve leti prej je izšlo 39 objav in te so s poznejšimi povezane v celoto. To delo zajema tudi študij in vzgojo mladih raziskovalcev, saj je z njim povezanih šest doktorskih in sedem magistrskih del.

 

 

PROFESOR  DR. JURE ZUPAN za monografijo Algorithms for Chemists in skupino objavljenih člankov

 

Prof.dr. Jure Zupan je eden najbolj plodnih raziskovalcev na področju računalniškega procesiranja in urejanja spektroskopskih podatkov kemijskih spojin. V letu 1989 je pri ugledni založbi John Wiley izšla njegova knjiga Algorithms for Chemists. To delo dopolnjuje monografija PCs for Chemist, ki jo je uredil, in 12 člankov v znanstvenih revijah. Njegova dela postajajo standardno gradivo in viri informacij za vse, ki delajo na tem kompleksnem in hitro razvijajočem se področju.

 

Prof.dr. Jure Zupan sodi med pionirje uvajanja računalniško podprtih informacijskih ekspertnih sistemov v naravoslovje pri nas. Sistemi, ki jih je razvil skupaj s sodelavci, so namenjeni predvsem bazam podatkov infrardeče in NHR spektroskopije in uporabni za različno računalniško opremo. V svojih delih je dr. Zupan uvedel veliko fundamentalno novih idej. Njegov algoritem binarnih dreves za velike nize podatkov izredno skrajša računalniški čas in omogoča delo z realnimi spektroskopskimi podatki ter je pogosto referiran kot Zupanovo drevo.

 

V novejšem času je dr. Zupan posvetil pozornost ekspertnim sistemom in nevronskim mrežam ter njihovi uporabi v razvrščanju, v odvisnem spraševanju in redukciji predstavitev. S tem je doslej bolj teoretsko področje odprl praktični uporabi v molekularni spektroskopiji in kemijski instrumentalni analizi in zbudil vrsto intenzivnih raziskav po svetu na tem področju. Bistven je tudi njegov prispevek pri simulaciji spektrov nuklearne magnetne resonance in predvidevanju kemijskih premikov.

 

Prof.dr. Jure Zupan je široko razgledan raziskovalec z veliko izkušenj na področju, ki sega tako v naravoslovje kot tudi računalništvo in matematiko. Zaradi te svoje lastnosti je dobro znan v svetu in je član dveh mednarodnih uredniških odborov znanih znanstvenih revij.

 

 

PROFESOR DR. FRANCE  VREG  za življenjsko delo na področju komunikologije

 

Profesor dr. France Vreg že tri desetletja kot sociolog in komunikolog sistematično preučuje slovenske, jugoslovanske in svetovne komunikacijske sisteme, sintetično prikazuje genezo in razvoj publicističnih medijev ter duhovne tokove, vsebine in oblike svetovnih publicističnih del.

 

Profesor Vreg je utemeljitelj komunikološke znanosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Že leta 1973 je v svoji prvi knjigi Družbeno komuniciranje, ki je bila kot prvo tako delo prevedena v jugoslovanske jezike, podal humanistično paradigmo komuniciranja in opredelil bistvo funkcionalnega komuniciranja, ki temelji na
morfogenetskem razvoju in na legitimnosti inovacijskih pozitivnih povratnih tokov. Zasluga profesorja Vrega je, da je slovenska komunikologija leta in leta - kljub stigmatizaciji – vztrajala pri tej perspektivi in jo dosledno branila. Prav ta sistemska pluralistična paradigma je vplivala na razvoj komunikoloških raziskav v drugih jugoslovanskih univerzitetnih središčih. S to paradigmo se profesor Vreg uvršča med znane svetovne znanstvenike sistemske komunikološke usmeritve.

 

Profesor Vreg je v sociološko in politološko teorijo vgradil tudi paradigmo interkulturnega komuniciranja in transkulturne mediacije. To tezo je še posebej razvil v uvodnem referatu za Unescovo posvetovanje o interkulturnem komuniciranju in človekovih pravicah ter v številnih drugih prispevkih na mednarodnih simpozijih, ki so obravnavali vprašanja nacionalne identitete evropskih in drugih malih narodov.

 

Osrednji prispevek profesorja Vrega je teorija o »sobivanju« in soočanju dveh komunikacijskih modelov - avtoritarnega in demokratičnega, v sleherni družbi. Ta fenomen je na temelju zgodovinske in razvojne analize opredelil v svoji najnovejši knjigi Demokratično komuniciranje - prispevek k pluralistični paradigmi v komunikacijski znanosti.

 

Znanstveno delovanje profesorja Vrega je izjemno prispevalo k uveljavitvi komunikologije kot družbene znanosti in vzdrži najstrožjo mednarodno presojo. Zato ga uvršča ne samo med najpomembnejše jugoslovanske komunikologe, temveč mu zagotavlja trajno mesto tudi na mednarodni ravni.

 

 

DR. MILICA KACIN-WOHINZ  za delo Prvi antifašizem v Evropi

 

Obsežna monografija dr. Kacinove je vsebinsko povezana z dvema predhodnima deloma o primorskih Slovencih pod italijansko zasedbo in o njihovem narodnoobrambnem gibanju v letih 1918-1928. Zajema eno desetletje, čas največjega vzpona fašizma in najhujšega raznarodovalnega pritiska nad slovensko in hrvaško manjšino. V njej obravnava vse poglavitne politične procese od zametkov odpora v obliki delovanja narodnjaške ilegalne organizacije 1.1924 prek prikaza fašizma in njegove raznarodovalne akcije, dejavnosti obeh razpuščenih slovenskih meščanskih strank, liberalne in krščanskosocialne, vlogo narodne in profašistične duhovščine, ustanovitve, usmeritve in delovanja TIGRA in Borbe, odnose jugoslovanskih oblasti do manjšin v Italiji in aktivnosti emigrantskih organizacij v Jugoslaviji ter oboroženih nastopov tigrovcev pa do vloge KP Italije in KP Jugoslavije pri odporu slovenske in hrvaške manjšine proti fašizmu.

 

V nasprotju z dosedanjimi proučevalci, ki so se omejevali predvsem na opis obeh manjšin kot žrtev fašizma in njegove genocidne politike, je težišče dela dr. Kacinove na prikazu vseh oblik odpora in upora proti fašistični oblasti. Primorski Slovenci so se spontano in organizirano, pasivno in aktivno upirali raznarodovanju, vse do oboroženega antifašizma tigrovcev in borbašev. Avtorica v podrobnostih prikazuje večplastnost tega boja od prvih začetkov do bazoviških žrtev in tudi pozneje, upoštevaje pri tem skoraj trajno vojno napetost med Italijo in Jugoslavijo, vključevanje dela primorskih Slovencev v KP Italiji kot antifašistično silo in njihovo povezovanje v protifašistično fronto v boju za narodnostno ohranitev. Prav to je dajalo odporu primorskih Slovencev posebno mesto v splošnem evropskem antifašizmu. Po njem so se zgledovali odpori in upori proti nacistično fašistični agresiji v Evropi med vojno.

 

Delo je šteti med najboljše monografije v obdobju med svetovnima vojnama v slovenski historiografiji in je pomemben prispevek tudi k zgodovinopisju fašizma in proučevanju odnosov med manjšino in vladajočim narodom v pogojih raznarodovalnega fašističnega totalitarizma. Zavoljo tega ima knjiga posebno mesto tudi v
proučevanju evropskega antifašizma.

 

 

 

NAGRADE SKLADA BORISA KIDRIČA ZA LETO 1991 so prejeli:

 

DR. RUDI PODGORNIK za pomembne dosežke na področju teorijske biofizike - za študij interakcij med biološkimi makromolekulami

 

Dogajanja na meji med vodno raztopino in nabitimi oziroma polarnimi površinami so predmet intenzivnih raziskav. Podrobno razumevanje teh dogajanj je izrednega pomena za spremljanje in uporabo nekaterih procesov živih sistemov oziroma njihovo uporabo v vrsti modernih tehnologij.

 

Dr. Podgornik je razvil nove teoretske metode pri raziskovanju medmolekulskih sil v vodnih raztopinah in s tem rešil vrsto osnovnih problemov, posebno v mejnem področju majhnih razdalj med površinami, ki interagirajo v vodnih raztopinah. Pokazal je, kako struktura vode vpliva na Van der Waalsove in dipolarne sile med makromolekulami, kako fluktuacije v porazdelitvi ionov v raztopini modificirajo Poisson-Boltzmannovo odbojno silo in kako fluktuacije oblike polimernih molekul oziroma membran vplivajo na odbojne sile med njimi. Poleg analize eksperimentalnih podatkov so njegovi teoretski rezultati pripeljali tudi do novih eksperimentov, pri katerih je dr. Podgornik sodeloval tudi sam in ki so potrdili teoretske napovedi.

 

Izsledki dr. Podgornika so pomemben dosežek pri razumevanju fizikalnih osnov interakcij med biološkimi makromolekulami in membranami.

 

 

PROFESOR DR. FRANC GUBENŠEK,  MAG. ROMAN JERALA,  MAG. DUŠAN KORDIŠ,  PROFESOR DR. IGOR KREGAR,  LOULO KROON-ŽITKO, DIPL.INŽ.,  MAG. NING-SHENG LIANG,  JOŽE PUNGERČAR, DIPL.INŽ.,  MAG. BORUT ŠTRUKELJ  IN  MOJCA TRSTENJAK-PREBANDA, DIPL.INŽ. za pomembne dosežke na področju kloniranja inhibitorjev proteinaz in fosfolipaz

 

Skupini raziskovalcev z Odseka za biokemijo je v zadnjih dveh letih uspelo narediti pomemben korak naprej na področju genskega inženirstva. Objavili bo 12 del v priznanih mednarodnih revijah in iz njih je razvidno, da je skupina v kratkem obdobju nekaj let obvladala to moderno in zelo perspektivno področje raziskav, ki obeta v bližnji prihodnosti nesluten razvoj na mnogih področjih naravoslovnih znanosti, ki so osnova za vrsto novih biotehnoloških postopkov. V farmacevtski industriji, agroživilstvu, medicinski diagnostiki, ekologiji in v celi vrsti drugih aplikacij postajata gensko in iz njega izhajajoče proteinsko inženirstvo orodji, ki omogočata bistven napredek pri reševanju problemov, s katerimi se vedno pogosteje srečujemo. Dosežki skupine so izrazito fundamentalne narave in pojasnjujejo strukture večjega števila nukleinskih kislin, ki kodirajo proteinazne inhibitorje rastlinskega izvora, ovčji kimozin in nekatere toksične fosfolipaze iz modrasovega strupa. Poleg tega so prvi pri nas pripravili sintetski gen za humani inhibitor cisteinskih proteinaz stefin B, ga eksprimirali in dobili nekaj njegovih mutantov. Skupina je dokazala, da se je sposobna prilagoditi novim razvojnim smerem vrhunske znanosti in obenem pomembno prispevala k mednarodni uveljavitvi naše znanosti na tem hitro razvijajočem se področju.

 

 

PROFESORICA  DR.  NADA  PIPAN,  PROFESOR  DR. KRISTIJAN JEZERNIK,   PROFESOR DR. MAKSIMILIJAN  STERLE  IN  DOC. DR. MAJDA PŠENIČNIK za pomembne dosežke na področju morfološke in citokemične ultrastrukturne  analize dinamike endomembranskega sistema

 

Prof.dr. Nada Pipan je bila med pionirji uporabe metod elektronske mikroskopije na področju biologije in medicine v Sloveniji in je s sodelavci v zadnjih letih objavila vrsto odmevnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih in mednarodno priznanih znanstvenih časopisih. Dela skupine obravnavajo ultrastrukturo in funkcijo znotrajceličnih organelov, predvsem membranskih sistemov pri sekrecijskih procesih raznih celic. Avtorji so z različnimi elektronskomikroskopskimi in histokemijskimi metodami raziskovali Golgijev aparat in endoplazemski retikulum v izbranih celicah v različnih fizioloških stanjih in pod vplivom snovi, kot sta vinblastin in kolhicin, ki vplivata na notranje membranske strukture in celične stike. Raziskovalci te skupine s svojimi deli dokazujejo, da odlično obvladajo moderne citološke in citokemijske tehnike in da so sposobni s skupinskim delom prispevati pomembna spoznanja k razumevanju delovanja celic, gradnikov vsega živega.

 

 

PROFESOR DR. SLOVENKO POLANC,  PROFESOR DR. BOJAN VERČKO,  PROFESOR DR. MARIJAN KOČEVAR,  DOC.DR. ANDREJ PETRIČ  IN  DR. JURIJ SVETE za pomembne dosežke pri raziskavah na področju organskih spojin

 

Avtorji so v okviru svojih raziskav izdelali novo metodo za sintezo derivatov β-heteroarilamino-α, β-dehidro-α-amino kislin in dipeptidov iz substituiranih formamidinov preko ustreznih heteroarilaminometilenoksazolonov ali pa iz 2-benzoilamino-3-dimetilaminopropenoata kot reagenta. Ta reagent so uporabili tudi za pripravo β-heteroaril-α, β-dehidro-α-amino kislin in derivatov, ki pri nadaljnji reakciji ciklizirajo v kondenzirane piranone, kot so npr. tetrahidrokumarini, benzimidazoli, tetrahidro-l,-2,-4-triazini in drugi, pri katerih amino kisline služijo kot izhodne spojine. Poleg tega so študirali premestitve še po Schmidtu in Semmler-Wolffu, reakcije heterocikličnih amid oksimov, regiospecifične cikloadicije diazoalkanov na heteroaromatske sisteme, nekatere bidentatne ligande za koordinacijo kovinskih ionov ter sintezo derivatov lin-benzopurina, lin-benzoksantina in lin-benzogvanina. Omenjeni raziskovalci so avtorji 23 člankov, od katerih je večina objavljena v priznanih mednarodnih revijah.

 

 

MAG. ZORAN R. NOVAKOVIĆ za pomembne dosežke na področju raziskovanja teorije avtomatskega upravljanja z uporabo v robotiki

 

Znanstvenoraziskovalno delo mag. Zorana R. Novakovića na področju uporabe robotike nedvomno pomeni velik mednarodno verificiran prispevek. Njegovo delo obsega pomembna prispevka k znanju na področju vodenja robotov, obogatitev znanj na širšem področju vodenja sistemov in uporabne matematike, veliko število kakovostnih objav in pomembne ideje in njihovo rigorozno obdelavo ter praktično implementacijo kot zgled združevanja vrhunskih znanj s praktičnimi izvedbami.

 

Za sintezo kinematskega in dinamičnega vodenja robotov je kandidat razvil nove algoritme, ki so glede na manj zahtevno numeriko bolj uporabni v praksi in vplivajo predvsem na manjšo občutljivost na spremembe parametrov robotov. Avtorjev prispevek je tudi učinkovit postopek pri reševanju sistemov nelinearnih enačb ob uporabi Lyapunove funkcije. Nov koncept vodenja pri reševanju sledilne regulacije robota temelji na rešitvi, ki ne zahteva posebnega modela procesa in tako bistveno poenostavi algoritme vodenja.

 

Seznam objav mag. Zorana Novakovića v najuglednejših revijah s področja robotike je obsežen, rezultati njegovih raziskav so široko uporabni v praksi.

 

 

PROFESORICA DR. TATJANA MALAVAŠIČ za pomembne dosežke na področju uporabe diferenčne dinamične kalorimetrije in sinteze poliuretanskih ionomerov

 

Prof.dr. Tatjana Malavašič je s svojim obsežnim raziskovalnim delom tehtno in izvirno prispevala k poznavanju sinteze poliuretanskih ionomerov in uporabi diferenčne dinamične kalorimetrije na področju polimerov.

 

V zadnjih letih je preučevala kinetiko in mehanizme polimerizacijskih reakcij v odvisnosti od vrste topila za sisteme metil in etil metakrilata, pa tudi vplive kvarternih amonijevih soli na razpad iniciatorjev in s tem na potek polimerizacije. Raziskovala je potek in kinetiko reakcij osnovnih modelnih spojin pri sintezi poliuretanskih ionomerov. Dobljene polimerne materiale je okarakterizirala in ugotovila vplive na njihove lastnosti. Utemeljila je uporabo diferenčne dinamične kalorimetrije za določitve polikondenzacij polifunkcionalnih ionomerov nad točko želiranja.

 

Z uporabo disperzij poliuretanskih ionomerov za impregnacijo usnja je uspešno povezala fundamentalne raziskave s praktično uporabnostjo.

 

Rezultati njenega odmevnega dela so bili objavljeni v najpomembnejših tujih in domačih revijah.

 

 

PROFESOR  DR.  TINE  KOLOINI  za  pomembne  dosežke  na področju kemijskega inženirstva

 

Raziskovalna dejavnost profesorja Koloinija v zadnjih petih letih zajema področje transportnih pojavov v večfaznih sistemih. Pri tem je izrazit poudarek na prenosu snovi, predvsem kisika, in s tem povezano raziskavo medfaznih površin, na prenosu toplote in snovi v fermantacijskih sistemih ter kinetiki ionske izmenjave v pufernih raztopinah. V tem času je prof. Koloini sam ali s sodelavci objavil z omenjenih področij 12 del, od teh štiri v zadnjih dveh letih v mednarodnih revijah.

 

Tematiko za raziskave je prof. Koloini zajemal iz industrijskih potreb. Pri tem je jasno pokazal, kako je mogoče s pomočjo fundamentalnih kemijskoinženirskih znanj obvladovati zapletene sisteme. Tako je npr. študij snovnega transporta v tovarni zdravil KRKA privedel do optimizacije postopkov pri izdelavi bacitracina, oksitetraciklina in salinomicina in študij kinetike do uresničitve projekta (obrata) za regeneracijo borove kisline iz odpadnih vod v tovarni Belinka.

 

Prof. Tine Koloini je tako s svojim delom prispeval k dvigu znanstveno- tehniških zmogljivosti in ugleda slovenskega prostora.

 

 

DR. JANEZ  HOLC za pomembna dela, ki obravnavajo raziskave in razvoj sodobnih materialov in komponent za elektroniko

 

Dr. Janez Holc je s sodelavci v zadnjih dveh letih objavil v domači in tuji periodiki in zbornikih 18 del, od tega štiri članke v mednarodnih revijah.

 

Dela vsebujejo rezultate raziskav sinteze in lastnosti senzorjev in magnetnih materialov, pomembnih v sodobni elektroniki. Spekter raziskav je širok. Obravnavajo zahtevne sinteze pri visokih temperaturah v strogo kontrolirani atmosferi in sodobno debeloplastno tehnologijo izdelave elektronskih komponent. Posebna vrednost teh del je kompleksna karakterizacija sintetiziranih materialov s sodobnimi metodami analize mikrostrukture in korelacija z električnimi lastnostmi. Dr. Janez Holc se je izkazal kot izkušen in domiseln načrtovalec opreme, ki je omogočila sinteze v kontroliranih pogojih. Originalna znanstvena spoznanja je avtor uspešno uporabil za razvoj materialov in izdelkov s praktično vrednostjo. V aplikativnih delih so poročila o razvoju sintranih permanentnih magnetov na osnovi zlitine neodim-železo-bor in o razvoju senzorjev kisika in vlage na osnovi titanovega dioksida ter senzorjev kisika na osnovi cirkonijevega oksida.

 

 

PROFESOR DR. DUŠAN KEBER,  DR. MOJCA STEGNAR,  DR. PAVEL POREDOŠ,  DR.POLONA PETERNEL,  DOC.DR. IRENA KEBER  IN MAG. VIKTOR VIDEČNIK za pomembne raziskovalne dosežke na področju tromboze in ateroskleroze

 

Ko je ta raziskovalna skupina leta 1982 dobila nagrado Sklada Borisa Kidriča, je štela tri delavce, zdaj jih je v njej šest, predmet proučevanja pa je isti – tromboza in ateroskleroza. Raziskovalna odkritja s tega področja prinašajo v zadnjih letih tako teoretične kot praktično pomembne izsledke, vsa pa dobivajo čedalje večji pomen tudi v tujini. Po predmetu raziskovanja so zlasti pomembna področja izplavljanje aktivatorja plazminogena tromboza in pomen fibrinolize pri razvoju ateroskleroze. Nekatere ugotovitve: izplavljanje aktivatorja plazminogena je različno pri naporu, venskem zažemu ali antidiuretinu; Dopplerjev tokomer je uporaben tudi pri odkritju okluzije osrednje mrežnične arterije, na začetek razvoja ateroskleroze vpliva tudi pomanjkljiva fibrinoliza. Najnovejša proučevanja zajemajo vedenje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja in fibrinolitične parametre v različnih razmerah, tako fiziološke kot patološke. Ti izsledki in še vrsta kliničnih dopolnjujejo učinkovitost raziskovalnega dela omenjene skupine.

 

 

DOCENT DR. ROBERT ZOREC za pomembne dosežke na področju raziskav nevroendokrinologije

 

Ključnega pomena za razumevanje delovanja posameznih tipov celic v sprednjem režnju hipofize je poznavanje znotrajceličnih mehanizmov uravnavanja sekrecije hormonov. Znotrajcelični prostor je razmeroma nedostopen za eksperimentalno manipulacijo, saj celice merijo v premeru le okrog 15 mikrometrov. Dr. Zorec je za študij sekrecijske aktivnosti posamezne hipofizne celice uvedel elektrofiziološko metodo, s katero je mogoče spremljati sekrecijsko aktivnost, tako da merimo spremembe celične površine oz. membransko kapaciteto. Hormoni so znotraj celice skladiščeni v mešičkih, obdanih z membrano. Pri sekrecijski aktivnosti se membrana teh zlije s površinsko membrano, zato se poveča. Prednost te metode je tudi, da med meritvijo sekrecijske aktivnosti lahko prek registrirne pipete spremenimo sestavo znotrajceličnega prostora. Tako je dr. Zorcu uspelo na najbolj neposreden način pokazati, da je homeostaza ioniziranega kalcija izredno pomembna za sekrecijsko aktivnost teh celic. Študij drugih sekundarnih prenašalcev je pokazal modulacijske vplive na hitrost sekrecijske aktivnosti. Z uvedbo te metode, ki jo je dr.Zorec predstavil tudi na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji, so se odprle nove možnosti za raziskave nevroendokrinoloških mehanizmov na celični. ravni. To pa je pomembno tako za celično biologijo kot biomedicino nasploh.

 

 

PROFESOR DR. MIRKO KRIŽMAN za delo Jezik kot socialni in nacionalni pojav. Primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu

 

Monografija prof.dr. Mirka Križmana z naslovom Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem področju avstrijske Radgone je sad večletnega dela in preučuje jezikovna dogajanja na tistem ozemeljskem področju slovenske manjšine, kjer je bilo jezikovno raziskovanje doslej zelo pomanjkljivo. Križmanova empirična raziskava, ki je teoretsko utemeljena v bogatem gradivu, odgovarja na vprašanja, kakšna je jezikovna kultura in pragmatika na tem področju živečih Slovencev, in s tem posredno tudi, kaj je z njihovo socialno in nacionalno identiteto.

 

Empirična raziskava vsebuje obdelavo anket in kasetofonskih posnetkov. Prav analiza tega segmenta raziskave je že zbudila precejšnjo pozornost zainteresiranih znanstvenikov. Križmanova raziskava je z vseh teh vidikov dragocen prikaz razmerja med jezikom, človekovim socialnim položajem, njegovo kulturo in
ekonomsko eksistenco.

 

 

PROFESORICA  DR. BIBA  TERŽAN za delo Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem

 

Prof.dr. Biba Teržan sodi med vidnejše raziskovalce staroželezne (halstattske) dobe na Slovenskem. Njeno delo je veliko obsežnejše kot pove naslov. V njem obravnava celotno vzhodnoalpsko in panonsko področje. Arheološko gradivo na omenjenem slovenskem prostoru je samo izhodišče za veliko širšo analizo in sintezo, Poudariti kaže zlasti tele izsledke njenega dela: na podlagi domačega gradiva in v povezavi z gradivom iz Grčije, Italije in s Kavkaza, torej zgodovinskega prostora tistega časa, ki je vplival na oblikovanje železne dobe v Srednji Evropi, je podala trdno kronologijo te dobe in popravila prejšnje teze avstrijskih in nemških raziskovalcev. S pronicljivo analizo je prišla do nove strukture tedanje družbe z veliko večjo razslojenostjo. Kronologija in družbena analiza sta kljub določeni enovitosti na obravnavanem prostoru pokazali obstoj razlik v materialni in duhovni kulturi in več zaključenih kulturnih skupin v vzhodnoalpskem in panonskem prostoru. Izredno dragocena je tudi analiza in interpretacija posameznih delov ohranjenega arheološkega gradiva. Dr.Biba Teržan je s svojim delom prešla slovenske okvire in posegla v širši evropski prostor ter potrdila
mednarodno priznano visoko raven slovenske staroželeznodobne arheologije.

 

 

 

NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA PODROČJU IZUMOV ZA LETO 1991 je prejel:

 

PROFESOR DR. MARKO KOS za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti

 

Dr. Marko Kos je bil skoraj 30 let aktivno vključen v proizvodnjo, kjer je nenehno dopolnjeval razvojno delo z iskanjem in raziskovanjem novih rešitev. Od tod izhajajo številne prijave patentov in izjemno obsežen opis objav v domačem in inozemskem v strokovnem tisku. Da bi poenostavil delo in proizvodnjo, se je poglobljeno ukvarjal s tipizacijo sklopov ter je veliko prispeval k nastanku jugoslovanskih standardov s tega področja. Za rast konkurenčne sposobnosti domačih proizvodov je intenzivno raziskoval možnosti za optimiranje funkcionalnih in ekonomskih parametrov transportnih in dvigalnih naprav. V veliki meri mu gre zasluga, da se je Litostroj v sedemdesetih letih, v hudi konkurenci, uspel močno uveljaviti na zahtevnem mednarodnem tržišču.

 

Med pomembne tehniške dosežke dr. Marka Kosa spadajo raziskave o dimenzioniranju strojev in naprav na potresne sunke oz. na seizmične obremenitve. Ta spoznanja je uspešno uporabil pri projektiranju dvigalnih naprav za NE Krško, ki zato danes obratuje z veliko mero zmogljivosti in varnosti. Ta spoznanja je objavil v obširni knjigi "Seismischer Anlageban", ki je izšla pri založbi Springer in je bila s strani strokovne javnosti ocenjena kot mednarodna novost na tem področju.

 

Dr. Kos je pri dolgoletnem vodenju Raziskovalno-razvojnega inštituta Litostroja prišel do bogatih lastnih spoznanj o vodenju, delu in organizaciji konstrukterske dejavnosti. Oboje je strnil v dveh samostojnih publikacijah "Konstrukcijski biro" in "Konstrukcijska dokumentacija". Ta prispevek ima za tehniško prakso širši pomen. Zahtevne naloge iz prakse so ga vodile, da je na svojem ožjem področju iskal nove tehniške rešitve. Izsledki so bili objavljeni v knjigi "Razvojne smeri dvigal". Med njegova ožja raziskovalna področja spadajo tudi zobniški in planetni prenosniki. Tudi s tega področja obstaja večje število objav, več v tujih kot v domačih strokovnih revijah.

 

 


NAGRADE ZA IZUME ZA LETO 1991 so prejeli:

 

 

DR. MARJAN ŠPEGELJ,  MAG. ANDREJ BRODNIK,  BORUT LESJAK,  MAG. SLAVKO MAVRIČ  IN  VID VOUK, DIPL.INŽ., za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2

 

Avtorji so zasnovali in razvili razvojno okolje IN-BED za učinkovito podporo razvoja in vzdrževanja programske opreme samostojnih računalniških krmilnikov.

 

Prednost sistema je v tem, da učinkovito podpira celoten proces razvoja programske opreme za mikroprocesorske krmilne aplikacije z uporabo visoko programiranega jezika Modula-2. Omogoča tudi učinkovito čiščenje aplikativne programske opreme ciljnega računalnika na nivoju visokega programskega jezika v resničnem času. Prednost sistema je tudi njegova ekonomičnost.

 

 

PROFESOR DR. SAVO LEONARDIS,   PROFESOR DR. FRANC BRATKOVIČ,

ALEKSANDER RAZMOVSKI, DIPL.INŽ.,  MAG. DAMJAN LUIN,  MAG. MATJAŽ BLOKAR  IN  JANEZ VRZEL, DIPL.INŽ., za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala

 

Avtorji so  z  uporabo  digitalnega  procesiranja  zasnovali  in realizirali vezje sprejemnika digitalnega večfrekvenčnega signala. Izum pomeni izvirno uporabo digitalnega signalnega procesorja in realizacijo  zahtevnega podsklopa za digitalne komutacijske sisteme z minimalnim številom vezij.Vezje že vgrajujejo v izdelke tovarne ISKRE-TEL.

 

 

JANEZ JENKO za izum kline pri drsalki

 

Avtor je s svojim izumom tehnično izvirno rešil konstrukcijo kline pri drsalki, ki omogoča zaradi oblike drsnega dela in prilagojene tehnologije  brušenja  boljše  izkoriščanje  sil, ki delujejo pri gibanju  drsalca, Konstrukcija  oz. oblika drsalke je zaščitena v Veliki Britaniji in Jugoslaviji.

 

 

MAG. MILAN SKITEK,  DR. LJUBIŠA LUKIĆ  IN  PROFESOR DR. NIKO JESENOVEC za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu

 

Bistvo izuma je zagotovitev zadostne količine stabilnega kontrolnega materiala za hematološke analizatorje. Kontrolni materiali v laboratorijski hematologiji morajo vsebinsko in strukturno ustrezati podobnim vzorcem sveže človeške krvi. Izum predstavlja prvi domači kontrolni material za sedem hematoloških parametrov, narejen pa je iz ustrezno pripravljene človeške krvi in nove stabilizacijske raztopine.

 

Kontrolni material pod zaščitnim imenom IZOKONT že 3 leta izdeluje LEK v Ljubljani in je v primerjavi s tujimi materiali cenejši.

 

 

MATIJA KODRIČ, DIPL.INŽ.,  DR. TOMAŽ SLIVNIK  IN  VLADIMIR KAVREČIČ  za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom

 

Avtorji so izumili elektronsko vezje, ki odpravlja napake pri elektronskem tehtanju, ki nastanejo zaradi dolžine povezovalnih kablov med mehansko tehtnico in instrumenti za krmiljenje ter obdelavo podatkov. Z izumom je odstranjen vpliv dolžine kabla in hkrati je odpravljena napaka zaradi nestabilnosti izvora na rezultat merjenja. Oddaljenost merilnega mesta in elektronskega instrumenta se z uporabo tega vezja lahko poveča ali zmanjša tudi za polovico (prej le za 2,8 %), ne da bi bilo treba tehtnico na novo umeriti.

 

 

 

PRIZNANJA MLADEMU RAZISKOVALCU ZA LETO 1991 so prejeli:

 

MAG. GORAZD PLANINŠIČ za delo venčni resonator kot sprejemna tuljava v poizkusih z magnetno resonanco

 

V času podiplomskega izobraževanja  je mag.  Gorazd Planinšič opravil  zanimive  raziskave  s  področja  slikanja z magnetno resonanco.

 

Posebej moramo poudariti njegovo delo pri slikanju pretoka in študiju odstranjevanja krvnih strdkov v oži]ju. Rezultati dela so bili zelo odmevni, tako da so mag. Planinšiča povabili na ustno predstavitev na Mednarodno srečanje o angiografiji v A'Quilo v Italijo.

 

Sodeloval je tudi z skupino prof. P. Mansfielda, pionirja na področju slikanja z magnetno resonanco, in pod njegovim vodstvom razvil novo vrsto detekcijskih tuljav - venčni resonator za slikanje in spektroskopijo z magnetno resonanco. Nova sprejemna tuljava omogoča čistejši signal kot ekvivalentna enostavna krožna tuljava. Ta študij je bil tudi tema Planinšičevega magistrskega dela, ki ga je uspešno končal na Oddelku za fiziko na FNT. Deležen pa je bil tudi zanimanja na Evropskem kongresu o NMR v medicini in biologiji v Strasbourgu.

 

Mag. Planinšič sodeluje tudi pri uresničitvi zamisli slikanja z magnetno resonanco brez magneta. Pri tem je njegovo delo povezano s študijem magnetizacije in detekcije signala.

 

Je soavtor štirih samostojnih člankov in 11 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih mednarodnih srečanj.

 

 

MAG. SLAVKO  BERNIK  za raziskave visokotemperaturnih keramičnih superprevodnikov v sistemu Y-Ba-Cu-O

 

Slavko Bernik je magistriral aprila 1990 z odlično oceno. S sodelavci je objavil rezultate raziskav v 22 prispevkih, od tega v 11 v tuji periodiki in zbornikih.

 

Slavko Bernik raziskuje sintezo anorganskih spojin, kemijske reakcije pri visokih temperaturah, sintezo keramike in karakterizacijo anorganskih spojin in keramike s posebnim poudarkom na analizi mikrostrukture.

 

Kot spreten eksperimentator in domiseln analizator izmerjenih rezultatov se je izkazal že pri diplomskem delu, Izkušnje so mu omogočile, da je kmalu po odkritju superprevodnih oksidnih spojin uspešno obvladal parametre procesa sinteze in omogočil keramikom in fizikom instituta meritve superprevodnika pri 95 K. V naslednjem obdobju je razširil raziskave na večkomponentne sisteme s prehodom pri 115 K, hkrati pa je za sintezo tiskanih superprevodnikov uspešno uporabil debeloplastno tehnologijo, ki jo obvlada laboratorij za keramiko. Vse to je Berniku in sodelavcem omogočilo, da so v ostri mednarodni konkurenci pritegnili pozornost z originalnimi dosežki. Slavko Bernik je predstavil rezultate teh raziskav tudi na več strokovnih
srečanjih doma in v tujini.

 

 

MAG. BORIS  HREŠČAK  za  delo  računalniško  podprto konstruiranje diskretnih krmilnih sistemov

 

Znanstvenoraziskovalno  delo mladega  raziskovalca mag. Borisa Hreščaka  je  pomemben  prispevek  k računalniško podprtemu konstruiranju diskretnih krmilnih sistemov. Njegovo delo temelji na  modularni  gradnji celotnega programskega sistema COCON in upošteva vse dosedanje teoretične dosežke pri modeliranju in analizi krmilnih sistemov, tako na področju zveznih kakor tudi diskretnih sistemov. Z  vgrajeno programsko možnostjo transformacije obravnavanja teh sistemov po štirih različnih metodah je omogočeno, da konstruktor lahko uporablja tista orodja in metode, ki so v konkretnih primerih najbolj primerni za izračun krmilnih sistemov.

 

Mag. Hreščak je povezal svoje teoretične metode z bazo podatkov in tako ustvaril za uporabnika interaktivne možnosti za delo pri snovanju in realizaciji novih krmilnih sistemov. Velika prednost modularne gradnje ob uporabi menijev in posebnih navodil je, da omogočajo dograjevanje sistema z izčrpnimi bazami podatkov s komponentami za konstruiranje krmilnih sistemov. Njegovo znanstveno raziskovalno delo se odlikuje po izvirnem pristopu in široki uporabnosti.

 

 

MAG. SAMO RIBARIČ za dosežke na področju živčno mišične regeneracije v kontrolnih razmerah in ob draženju z električnim tokom.       

Mladi raziskovalec sam in s sodelavci proučuje živčnomišično regeneracijo. V ta namen je s sodelavci izdelal metodologijo za merjenje in spremljanje poteka biokemične, morfološke in funkcionalne normalizacije kontrolno denerviranih skeletnih mišic. Sad petletnega raziskovalnega dela je poleg formalnega usposabljanja še osem raziskovalnih objav. Oboje priča o nagrajenčevi kreativni iniciativi in razvoju v sposobnega strokovnjaka.

 

 

BORIS KORUZA, DIPL.INŽ.  za raziskovalno delo na področju selekcije in žlahtnenja vinske trte

 

Boris Koruza uspešno preučuje možnosti uporabe tkivnih kultur glede na morebitne morfološke spremembe ter uspešnost eliminacije nekaterih virusov vinske trte pri refošku. Refošk je naš avtohtoni kultivar, ki ga že stoletja gojijo izključno na območju Krasa in Istre. Ker gre za relativno izolirano populacijo, ki se obnavlja z vegetativnim razmnoževanjem, je prišlo do velikega pojava genetske in infektivne izrojenosti trsov. Ob preizkušanju uspešnosti razmnoževanja refoška s pomočjo meristemskih kultur, ki omogočajo eliminacijo nekaterih virusov vinske trte, ugotavlja inž. Koruza tudi morebitne pojave polimorfizma kot posledice razmnoževanja "in vitro".

 

Preliminarne rezultate svojih raziskav je inž. Koruza objavil v domačem in tujem tisku. Skupaj ima 16 objav v znanstvenem tisku in zbornikih s kongresov.

 

 

MAG. MILAN  ZVER  za vrsto  člankov  s  področja  zgodovine slovenske politične misli

 

V magistrskem delu avtor obravnava pomembno poglavje iz zgodovine medvojne politične misli. Delo je razdeljeno v dva obsežna dela. V prvem obravnava poglede najpomembnejših predstavnikov avstromarksizma (Otto Bauer, Karl Renner in Max Adler) na demokracijo. V drugem delu, ki je središčen, pa analizira koncepcije demokracije pri poglavitnih predstavnikih slovenske socialdemokracije med obema vojnama. Te koncepcije pri tem izvirno razporedi na tri skupine: prvič, na avtonomistično .koncepcijo demokracije, ki jo predstavljajo Albin Prepeluh, Dragutin Lončar in tim. »mladini«; drugič, koncepcijo razredne demokracije Henrika Tume, in tretjič, na kozmopolitsko koncepcijo demokracije, ki je prevladovala v uradni ideologiji socialdemokracije. V sklepnem delu ugotavlja neposredne in posredne vplive (včasih tudi povratne) avstromarksističnih demokratskih zamisli na slovensko socialdemokracijo. Delo Milana Zvera, ki je bogato
dokumentirano z izvirno in sekundarno literaturo, izpričuje ne le veliko prizadevnost, marveč tudi sposobnost za sistematičnost, posploševanje in izvirno konceptualizacijo obravnavane snovi.

 

Le-to je s primerjalno analizo vsebine osredotočal na vprašanje avtonomije posameznika, združenj in naroda. S tem je opozoril tudi na nekatere posredne vire koncepcije civilne družbe na Slovenskem, hkrati pa v celoti pokaže na bogato večslojnost razprav o vprašanju demokracije pri nas v medvojnem času. Delo, ki spodbuja nove raziskave doslej zanemarjenega področja politične misli na Slovenskem, je hkrati samostojen prispevek
k politični znanosti pri nas.

 

 

MAG. MARKO  JUVAN  za delo Imaginarij  Krsta  pri  Savici v slovenski literaturi

 

Mladi literarni zgodovinar in teoretik z intertekstualnim pristopom, združujoč literarno teorijo, metodologijo literarne vede in literarno zgodovino,raziskuje imaginativnost Prešernovega Krsta pri Savici v literarnih delih naslednjih generacij slovenskih ustvarjalcev. Pri tem je liternokritične nastavke intertekstualnega modela sistematiziral in tudi dopolnil v koherentno celoto za aplikacijo na konkretnem literarnem gradivu in s sodobno pluralistično metodologijo ob izmenični uporabi vrste logično-formalnih in interpretacijskih postopkov omogočil njihovo analitično uporabnost ter s pomočjo intertekstualnih zvez odkril novo podobo obravnavanih literarnih del, njih ideološke in sociokulturne mreže. V slovensko literarno zgodovino uvaja vidike, ki so lahko izhodišče novih raziskav in zahtevnejših pogledov na slovensko literaturo.